Planet Siol.net, ČETRTEK 11.06.2015, 06:00
Ključne besede odzivov na sicer še ne dokončan proces prodaje Telekoma Slovenije britanskemu skladu Cinven so: nizka cena, politična kuhinja, teleparanoja, zviti in velikopotezni kupec.
Soglasje k prodaji našega največjega telekomunikacijskega operaterja je vezano tudi na sklepe nedeljske seje vlade, ki je zahtevala, da se sedež družbe ohrani v Sloveniji.
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je potrdil osnovno ponudbo naložbenega sklada Cinven, ni pa obravnaval v torek podanih Cinvenovih dopolnil k ponudbi, ker so ta nesprejemljiva za upravo SDH. Zato so zadolžili upravo, da s Cinvenom uskladi končno besedilo pogodbe.
Cinven naj bi neuradno ponudil 130 evrov za delnico. Od tega naj bi 110 evrov na delnico izplačal takoj, dodatnih 15 evrov na delnico naj bi bilo odvisnih od razpleta odškodninskih tožb, še pet evrov pa od poslovanja družbe.
Marjan Batagelj - podjetnik in lastnik podjetja Postojnska jama: Vmesno obdobje zagotovo ne bo prijetno
Zgodbo o prodaji Telekoma sam imenujem kar teleparanoja. Gre za paranoično stanje, kjer smo Slovenci znova pokazali svojo samodestruktivnost. Če nas drugi ne uničijo, se bomo pa sami. Nikoli se nismo znali odločiti, ali bi Telekom prodali ali ne. Če tega niti prodajalec ne ve, ne more iztržiti najboljše cene. To lahko iztrži le tisti prodajalec, ki se odloči za prodajo. Najprej mora pri sebi postaviti ceno in pod to ceno ne prodati. V vsej zgodbi je šlo bolj za nacionalno vprašanje: Privatizacija da ali ne. Vse drugo je bilo obrobnega pomena.
Končno ceno smo si znižali sami, tako da je razumljivo, da je Cinven predlagal še nižjo ceno.
Ne upam si napovedovati, kaj se bo s podjetjem dogajalo v prihodnje. Prepričan pa sem, da vsak odgovoren lastnik razvija podjetje, v katerega je vložil denar, in poskuša biti še boljši.
Upam, da se bo Cinven obnašal kot odgovoren lastnik, ki bo hotel postati še boljši. To pa s seboj prinaša tudi neprijetne ukrepe, kot je racionalizacija, ki pa na dolgi rok prinašajo koristi. Vmesno obdobje zagotovo ne bo prijetno. Po petih letih pa se lahko preoblikuje v stabilno družbo, ki bo vpeta v svojo mrežo in sorazmerno varna.
Matej Lahovnik - nekdanji gospodarski minister: Če Cinven misli resno, bo ponudbo sprejel
Mislim, da je nadzorni svet tokrat opravil delo, ki bi ga moral opraviti že na svoji prejšnji seji. Odločitev se mi zdi razumna tudi zato, ker se nanaša na prvotno, boljšo ponudbo Cinvena. Tako so na neki način poslali jasen signal, da naknadnega zniževanja ponudb oziroma dodatnih pogojev, ki so bili postavljeni po tem, ko je bil prodajni postopek pravzaprav že končan, ne sprejemajo.
Po moji oceni je Cinven v zadnjih dneh poskušal taktizirati in z dodatnimi odložnimi pogoji poskušal zniževati ceno. Pravzaprav bi lahko rekli, da so se začeli obnašati enako domačijsko kot pred tem pogajalci na državni strani. Ta odločitev je tudi jasno sporočilo Cinvenu, da na dodatne pogoje ne pristajajo, kar se mi zdi zelo dobro.
V nasprotnem primeru bi lahko Cinven vedno znova postavil še dodatne pogoje in cena bi na koncu bila še bistveno nižja. Hkrati bi potem v igro lahko stopil še kakšen kupec. Z vidika prodajnega postopka je to razumna odločitev, ki bi lahko bila sprejeta že pred tednom dni. To pa niti ni presenetljivo, ker je tudi premier iz Bruslja poslal jasen signal, naj se vsi skupaj nehajo šaliti in se odločijo, za kar so navsezadnje tudi plačani.
Če Cinven z nakupom misli resno, bo ponudbo sprejel. Če pa se bodo obnašali špekulantsko in postavljali dodatne pogoje, bodo 'izviseli'. Mislim, da ti dodatni odložni pogoji, ki se nanašajo na varuhe konkurence v Makedoniji in Sloveniji, niso sprejemljivi za prodajalca.
Matej Tomažin - poznavalec finančnih trgov in gospodarstva: Cena se mi zdi nizka
Postopek je zame veliko razočaranje. Cena se mi zdi nizka. Na žalost nam ni uspelo zadržati različnih kupcev, ostal je le Cinven. To je verjetno rezultat politične kuhinje, ki se je dogajala v ozadju, in z njo povezanega boja za politične točke. Začeti prodajo s širokim spektrom kupcev, ki je ponudil pogoje, kot jih je, pomeni, da izkoristek prodaje ne bo enak tistemu pri Žitu in Aerodromu Ljubljana, ko smo videli boj kupcev za obe družbi. Ali sploh iskati krivca za to? Davkoplačevalcem bo v primeru prodaje nastala škoda, saj pri ceni - brez prerivanja več kupcev - ni bila dosežena maksimizacija.
V zvezi z drugimi učinki morebitne prodaje pa bi rekel, da bi ta pomenila izpolnitev privatizacijskih obljub, ki jih je država pod vlado Alenke Bratušek predstavljala v tujini. Če bo Telekom prodan, bo to dokaz, da obljube uresničujemo. Drugi dejavnik pa je, da sleherni sveži kapital, ki pride v Slovenijo, pomeni dodaten zagon gospodarstva. Ne gre samo za denar države, dobili ga bodo tudi mali delničarji. Vlagali ga bodo bodisi v nepremičnine bodisi v druge naložbe in denar bo zaokrožil. Telekom je prisoten v portfeljih vseh večjih slovenskih vlagateljev, zato bodo imeli v primeru prodaje vsi nekaj od tega.
Domen Granda - finančni analitik v Gorenjski borzni hiši GBD: Cinven bo dober lastnik
Odločitev nadzornikov, da dajo soglasje k prodaji Telekoma, ni bila preprosta. Cinvenova ponudba je v veliki meri že znižala tveganja za kupca, saj je bila sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela kupnine. Zavezujoča ponudba je bila nižja od pričakovanj, saj ni vključevala prevzemne premije.
Cinvenove ponudbe ne moremo oceniti kot slabe, saj je sklad, če ne upoštevamo izplačila dividende, ponudil 110 evrov fiksne kupnine in še dodatnih 20 evrov v primeru ugodnega razpleta tožb in pozitivnega poslovanja. Zavezujoča ponudba je bila že blizu dejanske vrednosti Telekoma. Če nadzorniki prodaje ne bi potrdili, bi se lahko nadaljevalo izčrpavanje podjetja ter upadanje prihodkov in Telekom bi verjetno izgubil vrednost.
Pričakujem, da bo Cinven dober lastnik, saj bo Telekomu zagotovil svež kapital in povečal investicije. Naložbeni sklad bo nadaljeval odpuščanje delavcev in racionalizacijo poslovanja, ki sta nujno potrebna za razvoj Telekoma.
Izidor Jerman - glavni upravljavec v družbi Alpen Invest: Slovaški Telekom ima tisoč manj zaposlenih
Menim, da gre pri Cinvenovih dopolnjenih pogojih za taktiko zaostrovanja pogajanj. Nadzorni svet SDH je Cinvenu poslal jasen signal, da sprejemamo njihove osnovne zahteve. Prepričan sem, da bo Cinven ponudbo SDH na koncu tudi sprejel. Cinven je skrbno pregledal Telekom in zelo dobro ve, kaj se z družbo dogaja. V zadnjih dveh dneh, ko je dopolnil ponudbo, pa se ni zgodilo nič novih presenečenj, tudi v Makedoniji ne.
Prihodki in marže Telekomu padajo, hkrati pa ima ob sebi dva močna konkurenta, Simobil in Telemach. Lastnik zadnjega je sklad KKR, ki ima na voljo neomejena sredstva za razvoj. Če Telekom ne bo sposoben investirati v razvoj, ga bosta konkurenta hitro prehitela.
Slovaški Telekom ima ob enakem prometu kot Telekom Slovenije tisoč manj zaposlenih. Tega se zaveda tudi zdajšnja uprava, ki ne glede na razvoj dogodkov v prihodnjih dveh letih načrtuje odpustiti 500 delavcev.
Kristjan Verbič - predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Marsikateri postopki prodaje ne omogočajo maksimizacije cene in učinkov
Prav gotovo gre za pomembno odločitev, ki sega tako na politično kot gospodarsko področje. Še pomembnejše pa je, kaj se bo dogajalo po tej odločitvi. V VZMD ocenjujemo, da marsikateri postopki prodaje državnih podjetij ne omogočajo maksimizacije cene in učinkov. Ne samo učinkov za lastnike, temveč tudi za male delničarje in gospodarski prostor kot tak. Veliko bolje bi bilo sredstva za svetovalce pri prodajah, ki so velikokrat v nasprotju interesov, nameniti za oglaševanje prodaje v tujih finančnih medijih in podjetja predstavljati v tujini. S tem bi se izognili položaju, da se za nakup Telekoma zanima zgolj en vlagatelj.
Po naših izkušnjah je zanimanja za nakup kakovostnih slovenskih podjetij v mednarodnem prostoru veliko. A ko se potencialni kupec seznani z okoliščinami nakupa, pogosto ugotovi, da v resnici ni zaželen. Tu vidim ključno težavo.
Od novega lastnika Telekoma lahko pričakujemo pomembne in velike poteze, ki so vezane tudi na število delovnih mest. Še posebej, če kupec že pozna prihodnjega kupca . Mogoče je tudi, da Telekom v naslednjem koraku pridobi strateškega partnerja, ki bo iz slovenske družbe ustvaril pomembnega regionalnega igralca. Bojim pa se, da gre za manj verjeten scenarij. Tu bo morala ključno vlogo odigrati tudi vlada.
Dušan Olaj - podjetnik in lastnik podjetja Duol: Primer, kako se državnega premoženja ne sme prodajati
To, kar se je dogajalo (in se bo glede na sklep nadzornikov SDH verjetno še dogajalo), je primer za učbenike, kako se državnega premoženja ne sme prodajati in kakšno ne sme biti korporativno upravljanje državnega premoženja. Nekateri vpleteni v odločanje o prodaji so očitno v zadnjih dneh prvič slišali za besedo odgovornost. Nemogoče je zahtevati strokovno odgovornost od politično izbranih oziroma usklajenih nadzornikov. Mislim, da bi morali nadzorniki odstopiti zato, ker se politika ni hotela vmešavati in odločiti namesto njih.
Ob dejstvu, da je Telekom Slovenije treba prodati, dvomim, da je katerikoli od odločevalcev odgovorno in strokovno pazil še na delavce ali resnost in garancije za zaveze kupca. Preveč skrbi so imeli s skrbjo zase in svoj politični ugled. Še na Soline so pozabili v paketu prodaje.
Kar zadeva delavce, bi oziroma bo Telekom Slovenije odpuščal tako ali drugače, ne glede na lastništvo.
Glede nadaljevanja pa je jasno, da bo Telekom v bližnji prihodnosti novi kupec prodal po bistveno višji ceni, kot ga je kupil, saj ga je zato tudi kupil.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/06/odzivi_na_odlocitev_nadzornikov_sdh.aspx