Davek na izvedene finančne instrumente še vedno buri duhove. "Zaje-zitev" špekulantov, češ da povzročajo nihanje tečajev in volatilnostna trgu, zagotovo ni dovolj resen argument za 40-odstotni davek. SEBASTJANŠKETAKO Vse prej kot davčna oaza. Svoj lončck jc prcdpodlnicami pri.skivila nova dxivčna politika, ki bovlagatelje udarila za kar 40 % v primeru odwo-jitvc izvedenih tinančnih instrLirnentov prej kolv 1 IC-ILI. Sevcda v primcrLi dobička. Čc bo izgu-ba, lo nc /aniina nikogar. Dr/.ava pojasnjujc, daso izvcdcni finančni insti-Limenti (opcije, tcniiiiiskepo~odbe itd.) prcdv.scm
špekulaLivnc narave. vi-sokc dobičke pa doscga lc majhno štcvilo Ijudi.Morda res. vendar jc l.Lidi tvcganjc nadpov-prečno visoko. Scvcda se je trgovanje 2 ome-njcnimi instrLiinenti v nckaj letih drastičnopovisalo, kjer je sedaj svojo priložnost zavohal tudidržavni pi-oračun. Vendar pa jc višina davka pomnenju mno~ih vcč kot prctirana. Vlagatelji, vzadnjcm času sicer vajeni vsega hndega, so to no-vico sprejeli /. mrkimi obrazi. Marsikdo sespraŠLijc, od kod bo sedaj, v času medvedjegatrenda. pritekal še kako potreben svež kapital.Na meji javne prodaje. siabe volje so lahko tndidelnicai-ji dveh IPO-jev, NKBM in Save RF, ki sezadi-žujeta nekje okoli ccnc, ki jc l)ila določenav javni prodaji. Apetiti so bili nedvomno večji,sploh po vsesplošni evfori]i v času javne prodajc NKBM. Siccr pa jc slabih novic, povezanih s slo-venskim kapitalskim trgom. več kot dovolj. LukiKoper se 7.na zaradi nove uredbe o koncesniniznižali dobiček do 10 %, vcčji problcm pa bo(p)ostala država, saj je prednostnc dclnice, ki jihjc dobila že ob lastninjenju, sprenienila v navadne.S teni je avtomat.sko prejela tako večje pravice priupravljanju družbc kot Uidi višje dividende.Nafta občutljiva na vsak dogodek v svetu. Nedavno nazaj je vene/uclski prcdsednik Chavc/dcjal, da bo sc v lcm lcln cena SLH-OVC naflc po-letela do 200 S za sod. Zaradi trcnutnih zalog naf-tc v ZDA in EL" ,se zdi, da ta cena res ni tako daleč.Nafta se zaenkrat se ne ohlaja, za kar si lahko šenajveč zaslug lasti rekordno šibak dolar proti evru.Cena črnega zlata se sedaj odziva že na vsako no-vico, ki je vsaj posredno povezana z njo, pa najbodo to orkani, nigerijski problemi s separatistiali pa trenutne zaostrene razmere med Izraelomin Iranom. Predvsem slednji s testiranjem raketdolgega dosega spravlja v slabo voljo Američane.Da bo mera polna, pa je ILI ,še priprta pipa Rusi-je Češki, ki pa s podpisom pogodbe o protira-ketnem ščitu jezi Ruse. Začaran krog. Zaradi treNa balkanskihborza so v zadnjihdveh tednih prevlado-vali prodajalci. Le naHrvaškem ni bilo tako,kjer je tempo nareko-vala delnica Ine. nutne energetske krize rrpijo tudi delnice proiz-vajalcev avtomobilov, kot so Ford, Chivsler m Ge-ncral Motors. Paclec proclaje avtomohilov vZDA je bil v juniju celo najhujsi v zadnjih 15 le-tih. Vreclnost sodčka sicerniha, vendar pa jc vseveč tistih, ki trdijo, da bomo za novo lclo mora-li odšteti zan| "vsaj" 170 ameriškili zelenccv.Mrtvi tek SC nadaljuje. Pollerne "rezultate" je ob-javila tudi Ljubljanska borza, Podatki so sevcdavse prej kot navdušujoči. delniski indeks SBT 20je v pivem polletju izgubil 3.491 ročk in končalpri 7.877 točkah, Tndi indeks slovenskili bluc chi-pov je padel z 2.518 na '1.745 točk. Šc lansko letoso se taksni do~odki zdeli svcllolina leta daleč,čeprav je tn pa lam kak "nergač" pripomnil kajo borzncm balorm in čcdalje veqi soodvisnostiod globalnih trgov. Na slovcnskem borznem par-ketu je bilo v letošnjem letn za 78.-1 milijonov evrovprometa, ni pa tez.ko uganili, da se je na)več po-slovalo s Krkino dclnico, proineta z njo )e liilo zavec' kot 230 milijonov cvrov. Slcdi ji Nova Kre-ditna banka Maribor ,s 60 milijoni pollclncga pro-meta. Med delnicami investidi.skih kuponov seje največ trgovalo z NFD 1. promcta z oinenje-nim kiiponom jc bilo za slabili 20 niilijonov evrov.Na podrocju olivcznic pa je prednjačila Sloven-,ska odskodninska dmžba druge izdaje z dobri-mi 40 milijoni evri promcta.OMV VS. MOL Pri nasih jiažnih soHeclih je trenutnolx)i'za prccej lx)lj aktivna. za kar se lahko zahvalijocncrgct.ski cli'Ližl')i Ina. Zanjo se bojujeta dva naft-na giganta, avstnjski OMV in madžarski Mol. Pred-vsein je zanimivo, da je še nedolgo nazaj OMVposkušal prevzeti Mol. pa je na koncu posredo-vala celo madžar.ska vlada in z zakonoin prc-povcdala madžarski energetski ponos prepusti-ti tujcem. V boju za Ino trenutno bolje kažeMadžarom. ki so v povezavi s hrvaško vlado (tatraja že do leta 2003) objavili javno ponudbo za30-()d,slolni dclcz Inc'. Mol ircnutno poscdiije 25% Tne, Ta prevzcin mnogi vidijo kot nckakšnorešitev oz. osvežitev. ki bo hrvaški CROBF,X poNovomeškaKrka je imelauspešno prodajov prvem polletjutudi zaradi pred-stavitvenih se-stankov v tujiniza institucionalneinvestitorje inupravljavce inve-sticijskih skladov. Prevzem.Gorenje je predkratkim prevzelonizozemskega iz-delovalca gospo-dinjskih aparatovATAG Europe za130 mio evrov,karjedosedajnajvečji prevzemv zgodovini. SkupščinaTelekomasejeodločila, dabodo od lanskegabilancnegadoblčka v višini200 mio evrov zadividende name-nili 83,27 mioevrov oz. 12,80evra bruto nadelnico. tisnila navzgor, s tem pa spodbudila tudi ostalcborzc v regiji.31 + 32 = 63. V zadnjih tednih je aktiven tudi Pc-irul, ki mu je hivaški varuh konkurence izdal do-voljenje za prevzem Euro-Petrola. Zanj naj bi sesic-er zanimala n-idi ruski Lukoil in italijanski Eni.Obi-a/ložitev za zeleno luč hrvaške "ATVP" se skri-va v tržnem deležu obeh naftnih družb na1 Iivaškem, ki ne prcsc~a 10 %. Petrol je s tem po-stal 51-odstotni lastnik Euro-Petrola, kar pomeni,da je v njegovi lasti 31 novih čipalk, plus Petroloviliobstoječih 32. kolikorjih ima sedaj v tej državi. Si-cer pa jc Pctrol na T.jubljanski borzi v pivem pol-letju med najvcčjimi "luzerji". delnica je v tem letu izgubila kar 40 %.Krka si zasluži aplavz. Kljub vsesplošnemu pe-simizmu doma in po svetu pa Krka pozna le enopot. Navzgor. Celotni obseg prodajc izdelkov instoritev se je v pivih šestih mesecih lctosnjega letapovečal za dobrih 20 %. Dividenda po delnici boznašala 91 cencov bruto. Kljub Lispcsnim rczul-tatom pa je globalna kriza zajela tudi tečaj no-vomeškcga farmacevta, saj je delnica v tempolletju izgubila približno 30 % vrednosti.DopUSt Ob pravem ČaSU. Vlagateljem sedaj ne pre-oslanc nič drugega kot zaslužen dopuat, da siohladijo živcc in napolnijo baterije. k Prosti trg je odkonca junlja ukinjenna LJubljanski bor-zi. Borzni trg se ponovem deli na trgdelnic, trg obvez-nic, trg investicij-skih kuponov, trginvesticijskih družbin trg strukturira-nih produktov. Padec indeksa.Dne16.7.jeindeksSBI 20 dosegel naj-nižjo vrednost letos,tj. 7.358,83 indeksnihtock,l
Medij: Kapital
Avtorji: Šketako Sebastjan
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 07. 2008
Stran: 14