kolega na istifakulteti dr. Miha Juhartodvrnil, da je to logično, ker damencdžcrji kot lastniki pačizhajajo iz. svojegaposlovodnega položaja in ravnota poslovodno-lastniški intercsjc lažje uveljavljati v enotirnemsistemu.0 možnosti izbire med obemanačinoma upravljanja iinaprofesor na FDV Univcrze vLjubljani dr. Rado Bohincp07itivno mnenjc: »S tem jedržava kot regulator prcvalilaodgovornost xa učinkovitoupravljanje na tistega, čigarkapital je, torej na lastnika. Toirna seveda vso svojo logiko.«Opozoril pa je na dejstvo, da seta dva načina upravljanja inedseboj zelo razlikujcta, zato jetreba o izboru zelo razmisliti,predvsem v povezavi s sestavolastništva: »Močni lastniki,šibki rnenedžerji, šibki lastniki,močni mcncdzerji - to je vbistvu podlaga za cn ali drugsistcm. V ameriški tcoriji je tonianagerial corporalion inshareholder corporation - gre za to, ali želimo imetikorporacijo, ki jo vodijolastniki ali ki jo vodiprofesioiialna uprava.«Sicer pa je treba biti po ninenjudr. Bohinca v slovenskihrazmerah pozoren na dvoje:»Pri enotirnem sistemu se potod lastnikov do poslovodskihodlocitev zelo skrajša oziromaje legitirnno, da lastnikipravzaprav sprejemajoposlovne odločitev direktno,prek članstva v upravncmodboru.« Tako jc Irebavrazmcrah, kjer je razpršenalastnina, kjer so majhnidelmčarji, zclo dobro razmislitio upravičenosti enotirncganačina, cnako nesmiselno pa jeinieti v razmerah, kjerobvladuje nekaj lastnikovdenimo 80 odstotkov kapitala,nadz.omi svet oziroma dvotirnisistem.Hkrati je dr. Bohinc opozoril,da mora biti pozornostnainenjena vprašanju nadzora,saj da je enotirni način ževelikokrat dokazal, da je prinadzornih fuiikcijah šibak, kcrda se jih postavi ob sledenjucilja racionalizacije prcprosto vdrugi plan: »Iri zato je prišlo vdr/.avah z enotirnim načinomdo znanih finančnihškandalov.« Profesur na Pravni fakultetiUniverzc v Mariboru dr.Marijan Kocbek jc bo tenidejal, da bo šla praksa vcnotirni sislem, saj dcnimoomogoča vcčinskemu lastnika,čc hoče biti menedžer, da muni treba nekoga prositi, da gaimenuje in nadzoruje: »To jeglavni razlog, svetovni trendipa so jasni.« Hkrati pa mcni,da ta način ni primcrcn tani,kjer je država vcčinski lastnik,ker ji omogoča, da zelo vplivana vodenje: »Dolgoročno je z.ate družbe enotirni sistem vredu, gre pa za vprašanjalaslnikov, organizacijc inpodobno.«Na drugi strani pa po mnenjudr. Bohinca ni enoznačnegaodgovora, to je da se bo šlo vperspektivi v enotirni sistem:»Mislim, da je strukturalastništva tista, ki je podlaga zaizbiro enega ali drugeganacina.«Ie pa dejstvo, da je naš zakon ogospodarskih družbah (ZGD-1)glede enotirncga načina, kot seje izrazil dr. Bohini;, izjemnoliberalen, izjcmno odprt. Neureja namreč enega načina,ampak dovoljuje zelo velikoštevilo med scboj povsemrazličnih enotirnih načinov:brez izvršnih direktorjev ali z njimi, cnotirni način breznad/.orne funkcije znolrajupravncga odbora, brezncizvršnih direktorjev inpodobno. »Nckajprcscnetljivih, skrajnoliberalnih rešitcv je v /akonu,vsa ta odgovornost odločanja,kakšen enotirni nacin, pa jeprepuščena stroki indclničarjem, zatu je potrebenglobok razniislek. Nikakor pani sprejemljivo enotirneganačina uporabiti oziromazlorabiti za to, da bomo lažjeizvajali politične priliske naupravo v podjetjih,« je šcpondaril dr. Bohinc.»Po menedžerskih odkupih scbodo mcncdžerji zavzeinali zaenotirni sistem. To je povsemjasno oziroma je že praksa,« paje dejal dr. Ude. In dodal:»Vzamem prejšnji družbenikapital, kjer je bilo še vednoveč kontrolc, in nato uvedemsistem, kjer je kontrolc manj.«Ob tem jc poudaril tudi, dabodo ti meuedžcrji predvsemsvoje dolgove oziroma dolgovcsvojih družb, kamor soparkirali svoje dclnice, lazjescmsirali: »Se naslednjih desetlet bodo dclavci odplačevaliposojila menedžcrjcv - zdajlastnikov, ki so hkratimenedžerji." SODOBNA ZAKONODAJA, A]E PRECE3 NAROBEDr. Bolmic je sicer prepričan,da jf slovcnska korporacijskazakunodaja, kljub štcvilnimkršitvam na teni področju,sodobna, v skladu z zadnjimidosežki .stroke in kakovostna:»Začdo se je že leta 1993, leta2006 pa smo dobili prcdpis,novi zakon o gospodarskihdružbah, ZGD-1, ki se ga sc ncmorcmo sramovati iri se g'a nebi srainovala pravna stroka izkatcrekoli druge države.Slovenska stroka je ves časdelovala usklajcno in ustvarilapodlage za solidenkorporacijsko-pravni okvir.«Enako pa velja po njegovemmnenju za prenovljeni zakon oprevzemih (ZPre~l), stečajni, toje zakon o finaričnemposlovanju, poslopkih zaradiinsolvcntnosti in prisilnemprenehanju (ZFPPTPP) terzakon n trgih tinančnihinstrumentov (7TFT).Kljub lem pohvalam pa sestrinja s tistimi, ki nienijo, da jevendarle preccj narobc.Prepričan je nainreč, da je nanekaterih področjih v Slovcniji,tudi na korporacijsko-pravnerri,veliko premalo znanja inseznan]anja s sodobnimidoscžki; »0dvetništvo se je nateni področju izrazito strokovnopovzpelo, sledi sodubnimtokovoni znanja, za pravosodjcpa si tcga ne bi upal trditi. Vnogometnem žargonLi bi lahkorekli, da je odvctništvopremagalo pravosodje najmanj s5 proti 0.« Po njegovemmnenju je to eden odpomembnih razlogov za številnekršitve zakonodaje, ki dobivajopolitične razse/.nosti in sprazdjajo v diskurzu, ki je dalečod stroke: »Predvsemstrokovnjaki v organihudkrivanja, organih prcgona inv pravosodju bi moralipometnbno dvignitistrokovnost, postalienakovrcdni svojim kolegom izodvetništva, na ta način pa bisodna praksa uravnavala stvarilako kot povsod drugod posvctu. Tako pa se dogaja, da vbistvu nimarno relevantnesodne prakse za številnazakonsko dobro urejenavprašanja.«S to tezo je glede strokovnosti zvidika ZGD-1 soglašal tndi dr.Kocbek: »Grf' za vprašanja, kiso zclo zalitevna, strokovna,mnogokrat pa se zelo pavšalnodajejo ocene, spregledajo scinstituti, in sc jih potem pacuporablja za dnevnopolitičnepotrebe. To velja nasploh, patudi /notraj pravnih krogov. Ko ocenjujcmo določena pravnaraznierja, Iransakcije, bimorali biti zelo preci/ni;nekalere zelo pavšalnc, zelohitre ocene so pugoslo tudizelo napačnc.~PROTI DIREKTOR3EM N1PRAVNIH TOŽNIKOVTudi sicer je dr. Bohinc žcuvodoma poudaril, da )c našasodna praksa veliko boljobsezna, kot pa sc lotevapravih vprašanj. Tako jedeiiimo odškodninskaodgovornost direktorjev vzakonu odlično urejena, vclikoje tudi tcorijc, hkrati pa 111 onjej niti enega judikata: »Eniiam primer je, pa še ta scnanaša na poslovodjo družbe 7omejeno odgovornosljo, grcpa za rnejiii primrr, ki splohne morc biti reprezentalivenjudikat." V svetu slrah pred toodgovornostjo po be.sedah dr.Bohinca bistveno dvigujestandard vcstnosti in poštenja;»Zato lahko mirno rečeiri, daje kršitev tega standarda, ki jeprcdpostavka odškodninskcodgovornosti, v Slovenijihistvcno bolj pogosta kol pakjerkoli drugje po svctu, hkratipa je ta standard v osnovimnogo nižji. Po iiiojein je toeden od razlogov tudi zapolitični pogrom nad takoimenovanu Lajkunizacijo.«Oh tem jc dr. Juhart opozoril,da je razumljivu, da je sodnapraksa naiprej nastala na tistilinajbolj akutnih vprasanjih,denimo glcdc izpodbojnihtožb: »Vcmo, da obslajajonekateri posamczniki, ki sepravzaprav preživljajo zizpodbojnuni to/bami.Obiskujejo skupščincdelniških družb. vlagajoizpodbojne tozbe inpričakujejo, da se bodoporavnali.< svojirninaineni. »Čc pridc do zlorabeposameznih iTistituLov, so za toinstitucije, ki to preganjajo, karvse povprek prepovedati tcinstitutc in na njih valiti krivdoza neka stanja, s kateriini sc ncstrinjamo, je pa dnigo,« jc šcprepričan dr. Kocbek.Sicer pa jc dr. Ude poudaril, daje problcmatika korporacijskegaprava težka in nepreslano z.iva,hkrati pa na tem področjn vcsčas poteka najbolj izrazit boj zadnižbeno in ekonomsko moč:»In to je tisto, kar pu svojebremeni korporacijsko pravo, tojc da sc instituti polem pačprilagajajo in izrabljajo zaohvladovanje.c

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Koritnik Boštjan
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 31. 07. 2008
Stran: 45