Nadzorni svet NLB bo v celoti spremenjen konec meseca na redni letni skupščini, vlada je že potrdila pet novih članov, trije ostajajo iz belgijske solastnice KBC, tri predstavnike v enajstčlanskem nadzornem svetu imajo mali delničarji IRENA FERLUGA Afera Ultra z domnevno nezavarovanimi krediti, ki naj bi jih bila NLB dala zagorski Ultri, v kateri je pred ponovnim vstopom v politiko služboval Gregor Golobic, naj bi odnesla celotno upravo NLB, ne samo dr. Draška
Veselinoviča, predsednika uprave v odstopu, ki ga je odneslo podaljšanje kredita Infond Holdingu. Prav danes zapade v odplačilo še ta reprogramirani kredit. Nekateri politični veljaki namreč zahtevajo, da odstopi celotna uprava NLB, ne samo njen donedavni predsednik. Zagotovo pa bo konec junija na redni letni skupščini povsem prenovljen nadzorni svet NLB, ker sedanjemu poteče mandat. Za kontinuiteto v nadzornem svetu bodo poskrbeli zgolj trije člani, ki zastopajo drugo največjo posamično lastnico, belgijsko KBC. Tako je pričakovati, da bo novi nadzorni svet tudi povsem prenovil upravo banke. V nadzornem svetu bodo predvidoma dobili nov mandat Jan Vanhavel, Riet Docx in John Hollows. Novih bo pet nadzornikov, ki jih je 11. junija sklenila predlagati vlada na osnovi mnenja kadrovsko-akreditacijskega sveta, po javnem pozivu za člane nadzornega sveta NLB. Pred končnim predlogom so opravili tudi test konflikta interesov za vse predlagane kandidate; to so Gregor Dolenc (nekoč že član NS NLB), Marko Simoneti (nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze), finančnik Boris Škapin, dr. Rasto Ovin (profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru), Stanislava Zadravec-Caprirolo (finančno ministrstvo). Vlada je svoj predlog utemeljila s tem, da kandidati pokrivajo področje mednarodnega bančništva (Gregor Dolenc), področje financ in strategije (Marko Simoneti) ter področje poslovno-organizacijskih znanosti in finančnega svetovanja (Boris Škapin). Glede na strukturo področja dela sta predlagana kandidata Rasto Ovin s področja ekonomske analize in politike ter Stanislava Zadravec-Caprirolo s področja zakladništva. Trije kandidati za člane NS NLB Andrej Baričič, Branko Drobnak (Poteza) in Stojan Petrič (Kolektor) so predstavniki malih delničarjev. Odgovor predsednika vlade na očitek opozicije, da je Gregor Dolenc že bil član NS NLB, je bil, da pa ni bil član v času tistega nadzornega sveta, ki je podpisal takšno pogodbo z Marjanom Kramarjem, da si je lahko ob koncu mandata izplačal skoraj milijon evrov v prejšnjih letih neizplačanih nagrad. Po objavi sklica skupščine NLB sta Kad in Sod predlagala razširitev dnevnega reda s sklepom o sejninah članom nadzornega sveta, ki bi se uskladile z vladnim priporočilom, naj bodo sejnine za predsednika nadzornega sveta 536,25 evra bruto za sejo, za člana nadzornega sveta pa 412,50 evra bruto. V gradivu za skupščino je uprava NLB razkrila tudi prejemke uprave, potem ko je posebna revizija nadzornega sveta pokazala, da pri izračunu plač ni bilo napak. V letu 2008 je petčlanska uprava zaslužila 1,090.031 evrov bruto, pri čemer je največ zaslužil Claude Deroose (232.139 evrov), sledijo Alojz Jamnik (231.403 evre), Miran Vičič (222.238 evrov), Matej Narat (213.347 evrov), najmanj pa je po tem razkritju zaslužil Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave (190.904 evre). V teh podatkih so vključene bruto plače, bonitete in ostali prejemki, brez nagrad. Za leto 2008 člani uprave niso dobili izplačanih variabilnih delov plač, je navedeno v gradivu za skupščino. Zagotovo bo konec junija na redni letni skupščini povsem prenovljen nadzorni svet NLB, ker sedanjemu poteče mandat. (Tit Košir)
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 06. 2009
Stran: 10