Pobudniki ustavne presoje zakona o bancništvu, na podlagi katerega je BankaSlovenije izvedla izredne ukrepe v bankah ter številne posameznike inpodjetja skupno prikrajšala za okoli 600 milijonov evrov, so na ustavnosodišce vložili pobudo za zadržanje zastaralnih rokov za vlaganjeodškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in njihove uprave.Zastaralni roki bodo za vecino bank potekli decembra letos.»Nedvomno bi zaradi izteka zastaralnih rokov za sodno uveljavljanjeodškodninskega varstva nastala težava, ce bi ustavni sodniki ugotovili, dazakon o bancništvu ni ustavno sporen. Nastala pa bi tudi v primeruugotovljene neskladnosti z ustavo, ce ustavni sodniki hkrati ne bi dolocilinacina izvršitve oziroma odprave posledic neustavnega zakona. V tem primerubi bila to namrec jalova zmaga,« je za Dnevnik pojasnila odvetnicapobudnikov Tamara Kek. Sodnikom cas za tehtno presojoDecembra bodo minila tri leta od izrednih ukrepov Banke Slovenije v NLB,Novi KBM, Abanki, Probanki in Factor banki, leto kasneje pa bodo minila trileta od izrednih ukrepov v Banki Celje. Ker ne želijo tvegati zastaranja,odškodninske tožbe že pripravljajo v nekaterih zavarovalnicah, med drugim vSavi Re, Adriaticu Slovenici in Prvi osebni zavarovalnici. »S predlogom smoželeli dati ustavnemu sodišcu, ki tudi samo caka na odlocitev sodišca EU,cas, da premisli in pretehta koncno odlocitev. Predvsem pa smo želeli vsempobudnikom in drugim imetnikom kvalificiranih obveznosti poslovnih bank, kiso jih prizadeli izredni ukrepi Banke Slovenije, omogociti ucinkovito sodnovarstvo. Sodbo sodišca EU se pricakuje poleti, a ustavni sodniki bodo dojeseni na sodnih pocitnicah, poleg tega se jeseni menja še sestava ustavnegasodišca. Vprašanje je, ce lahko od septembra do decembra, ko potecejozastaralni roki, v takšnih okolišcinah presodijo o tako pomembnem in vseprej kot lahkem vprašanju,« je dodala Kekova.Težave pri pripravi tožbPoleg tega, da je odškodninsko varstvo edino pravno varstvo, ki ga zakonsploh omogoca delnicarjem in lastnikom obveznic bank, morajo ti tudidokazati, da jim je Banka Slovenije s svojim ukrepom povzrocila vecjo škodo,kot ce ukrepa ne bi bilo. Banka Slovenije je za škodo poleg tega odgovornale, ce pri izrekanju ukrepov ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.Tožniki morajo hkrati natancno dolociti še znesek oškodovanja, pri cemerimajo omejen dostop do dokumentov, na podlagi katerih bi lahko utemeljevalisvoj tožbeni zahtevek. Z edinim (in vprašljivim) pravnim varstvom so tako vveliki meri, kar je ugotovilo tudi vrhovno sodišce, že vnaprej obsojeni naneuspeh. Ker jim niso dostopni vsi dokumenti in težko pripravijo tožbenezahtevke, pobudniki zdaj predlagajo, naj zastaralni rok ne potece prej kotleto dni po odlocitvi ustavnih sodnikov oziroma po ustrezni ureditvipravnega varstva. Ce bodo k vlaganju tožb prisiljeni zgolj zaradi potekazastaralnih rokov, jim bodo, dodajajo, nedvomno nastale nepopravljiveposledice, saj bi se lahko kasneje izkazalo, da so vložili nepopolne alinepravilne zahtevke. Sodišca bi tako lahko zasuli z nepopolnimi vlogami,zaradi množicnosti tožb pa da bi bila ogrožena tudi pravica do sojenja vrazumnem roku, opozarjajo.Predlagatelji pricakujejo odlocitev ustavnih sodnikov o predlogu za izdajozacasne odredbe do zacetka sodnih pocitnic. Postopek za izdajo zacasneodredbe bi moral biti locen in ne bi smel biti povezan z odlocanjem o glavnistvari v konkretni zadevi, ki je do odlocitve evropskega sodišca prekinjeno.