posameznihšporlnih panogah pičla(smučarski skoki) in zato tudi vglobalni javnosti domalaneznana, da so »naravne«omejitvc za promocijo vpo.sameznih športnih panogah(plavanje, vaterpolo,umetnostno drsanje) ... Nadrugi strani irnamo globalnorazsirjene športe, kjcr je vmednarodne zvezc vključenodornala toliko držav kot vOZN. Za uspešno promocijo sov prednosti kolcktivni športiprcd posainičnimi, čeprav prizadnjih športnice in športniki,ki doscgajo svetovno veljavo,učinkovito povcčujejo ugledsvojih sponzorjev.Na drugi strani so priročenmcdij oglaševanja tudiodmevne športne prireditve intekmovanja, saj na prizorisčane privabljajo le velikihirmožic, ampak neposrednainformacija (TV-prenosi)doseže vclik krog Ijudi. Zato ncpresencča podatek, da velikcmultinacionalke namenjajo zasvojo vlogo na olimpijskihigrah in svetovnih prvcnstvih v nogometu astronomske vsote,saj vcdo, da se jim bo vložekprav zaradi milijardncgaTV-občinstva hitro povrnil. Obspremljanju olimpijskih iger vPekingu (slovesno odprtje bo8. avgusta) se boste o vlogimultinacionalk v športu lahkoprepričali sami.Uspešnost nacionalnihšportnikov v mednarodnikonkurenci sc v nekaterihpanogah že kar prav drastičnokažc tudi v nacionalnemgospodarstvu. Ker sc angleskinogometaši niso uvrstili naletošnje evropsko prvenstvo vnogometu, je otoskogospodarstvo izračunalo, da bozaradi tega utrpelonekajmilijonsko (v funtih)škodo!Ce zancmarimo sociološki inzdravstveni pomen športa alilelesne kulture, za kar naj bimaterialne pogoje sistcmskoz.agotavljale države, pri nasštcvilni gospodarski sponzorjivlagajo v šport prav zaradi tehučinkov. Vlaganjemgospodarskih družb v sport(zlasti v manjših ekonomijah)pogosto pripisujcmo družbenoodgovomost podjctij v okoljih,v katerih poslujejo in v tehprimcrih težko govorimo opromocijskih in tržnih vzgibihza vlaganja.KOMERCIALNI CIUI NASTRANSKEM TIRUKo se slovenska podjetjaodločajo za vlaganja v vrhunski šport ali za oglašcvanje vokviru odmevnih športnihtekmovanj z.aradi promocijskihnčinkov, gre ponavadi zakrepitev ugleda na domačemtrgu (le redki sponzorirajozaradi vcčje prepoznavnosti naposamcznih tujih trgih). Žedejstvo, da vsi govorijo osponzorstvu, in ne poslovnempogodbcnem odnosu, dokazuje,da mnogi vlaganja v šport,četudi gre za povsemkomercialen odnos,»prikazujejo« kot dmžbenoodgovornost in s tem »negirajo«dcjanski (promocijski) motivsvoje vpetosti v šport. Vpovprecju (izjcme ao namrečrcdke) sponzorji svojo siceršnjooglaševakko strategijo le redkovezejo na sponzoriranešportnikc ali sportne kolektivcm ne izkoriščajo sinergijesponzorstva. Podjetja se torej šepremalo intenzivnoidentificirajo z uspehi športnihkolcktivov, ki jim namcnjajodenar. Zato lahko trdimo - zredkimi izjemarni -, da tako kotpri vseh oblikah promocijepodjetja svojih sponzorskihvložkov niti približno neplemenitijo v celoti. Priložnostivse prcpogosto niso izkoriščenc.Ceprav je učinke sponzorstevtežko meriti kratkoročno, imajopodjetja, ki so v športu daljseobdobje, vsaj okvirne predstaveo uspešnosti svojih vlaganj všport. Redki so tudi»sponzorji«, ki se dejavno(ponavadi le s simboličnim predstavnikom v upravnihodborih) vključujejo v deloklubov, saj je prevladujočemncnje, da je vodenje športnihdruštev nekaj povscm drugegakot podjctij, zato odločitve rajeprepuščajo »športnimdelavcem«, ki pa večinoma nisonajbolj dorasli vse boljzahtevnim poslovnimodločitvam v poslovanjuvrhunsko športnih klubov.Skratka: naložbeniki v športnekolektive teh načcloma nedojemajo kol poslovnepartnerje, prej kot enega izmedmedijev, skozi katerega bolj alimanj uspešno in učinkovito (vsinergiji z drugimipromocijskimi dejavnostmi inklasičnim medijskimoglaševanjem) utrjujcjo svojtrženjski uglcd in skozenjpromovirajo svojo družbenoodgovornost. Zato so mnogivlagatclji v šport prej rneceni,kar ni nič slabega, čeprav ješport v drugih okoljih postalpreprosto v prvi vrsti posel.DRUŠTVA NISOGOSPODARSKE DRUŽBETudi zavoljo organiziranostišportnih kolektivov (društva)so ti pogosto dokaj ncprimerensogovornik gospodarskimdružbam, zato te svojsponzorski prispevek le redkovežejo na športne dosežke.Sportniki torej prejmejopogodbeni znesek (praviloma)nc glede na to, ali dosežejonačrtovane rezultatc, prav tako za njihovo preseganje nisododatno nagrajevani, karpotrjuje, da med športno ingospodarsko organizacijo negre /a klasiccn poslovni odnos.Ko se bodo društvapreoblikovala po vzorugospodarskih družb in imela7nane lastnike, se bo zagotovospremenila tudi naravasodelovanja. Lep in /,a /dajosamljcn primer tega sonogometaši PečečnikovegaInterblocka. Podjetnik, kineizniciTio vcliko vlaga v svojklub, mu zagotavlja najboljšedomače strokovnjake,prihodnost gradi na vzgojilastnih nogoinetašev inzagotavlja naložbe vprepotrebno infraslruktiiro(gledalci danes na stadionihpričakujejo udobje), )e vzorecza nujne organizacijskespremembe v klubih m zacelostcn pristop, ki bodolgoročno lastniku pririasaltudi dobičke.Zaradi nckatcrih ncljubihpojavov (atere zaradipodkupovanj. dopinga,nepreglednega poslovanjaklubov), kcr to lahko vpliva nanjihov ugled, so sponzorji všport postali pri sklepanjupogodb veliko bolj pazljivi.Razumljivo je, da se z»nečedTiostmi« v športi.! ne želinihče istovctiti.MAČEHOVSKA DRŽAVAŠport, šc zlasti vrhunski, jc bilnekoč področje potrjevanjaugleda držav dveh blokov, bil jeelement političnih manipulacij,šc vedno pa države skozenjdokazujejo svojo vsestranskouspešnost. Majhne drzave preksporta gradijo in utrjujcjo svojoprepoznavnost in od todopredelitv~, da so niediiarodnouspešni športniki najboljšiveleposlaniki dri-ave. A če bi vSlovcni~i sodili po tcm, kolikodržava vlaga v vrhunski šport,na dmgi strani pa se hvali, daje na stevilo prebivalcev puosvojenih kolajnah na vclikihšportnih tckmovanjih vsvetovneni vrhu, lahko inirncvesti /.apišemo, da je v slehernoolimpijsko kolajno državavložila zelo skromcn delcž. Zaccloten šport namenjaSlovenija le 19 odstotkovpotrebnih sredstev, evropskopovprečje pa je 28 odstotkov.Neka druga prirnerjava šeslikoviteje pokaže dejanskiodnos slovenske oblasti došporta - športu drzava namenjale 0,074 odstotka brutodružbenega proizvoda! Obtakšnili dejiitvih torej nepreseneča,da je pri nas vlaganjc gospodarstva v sportprimarno sotiiianciranjepogojev, da šport v lokalnihokoljih sploh imanio - lorejdru/.beno odgovorno ravnanjc- in samo v majhnem delu jeto poslovno-tnarketinškorazmerje.Ce ob navcdbi mačchovskcgaodnosa države do sportazaiieriiarirno vrkninski(profcsionalni) šport, nemoremo spregledatikolateralne škode. ki nastajapri miadi generaciji.Strokovnjaki ugotavljajo. da jedanašnja osnovno insrednjesolska populacija manjmotorično gibčna, boij dcbela,da ima manj delovnih navad, jemanj socializirana ingeneracijsko solidarna,pogostejša so cksccsnaravnanja ... Gre torej zaelemente oblikovanja cdovitihoscbnosti, ki bi jih mladipridobivali z večjo vkl)učitvijo vorgamzirano športnodejavnosl.Koliko od navedenih dejstevvelja tudi v praksi, sinopovprasali v nekaterihslovcnskih podjotjih. ki zaslovcnskc razmerc velikovlagajo v špf~rt. Predvseiti sonas /atiimali motivi za tavlaganja. Povprašali pa smo jihtudi, kako rnerijo poslovneucinkc sodclovanja s športom.V KRKI PREDNOST MLADIMV ŠPORTUVincenc Manček, nainestnikgenerainega direktoria v Krkknam je o motivih, ki vodijonašpga največjega tarmacevtapri odločitvah za prevzemsponzorstva nad športnimikolektivi, dejal: »Krkatudiskozi sponzoriranje športnihklubov uresničuje driizbpTidodgovornost do okolja, vkatereni deluje. S podpoi orazvo)u klubov. predvscinniladinskih, uresničuje svojeposlanstvo 'živcti zdravoživljenje', vzdržuje pozitivncodnose z javnostmi, utrji.ijedobro ime podjetja inzagotavlja se večjoprepoznavnost Krke in njenihizdelkov. S tem povečuje tiidipripadnost zaposlenih, saj soštevilni zaposleni ali njihoviotroci člani različnih klubov. Spodpiranjein športa prispcvatudi k utrjrvanju nglcdaSlovenije v tujih okoljih.«Pravi, da z vodstvi klubov~ kijih sponzorirajo, sodelu]e]0redno in spremljajo njihovodelo. V organe klnha, ki nosiKrkino me, je vkljncen tudiprcdstavnik Krkc. Klubi pamorajo dvakrat na leto Krki poročati o delovanjii indose/kih. Na vprasanje, alipogodbc prcdvidcvajostimulativno nagrajevanje vprirneru prcscganjazastavljenih športnih dljev,(i/.iroma ali sc sponzorskiznesek zmanjša v prirnem, koklnh nc doscžc zastavljenihšportnih ciljcv, pa Mančekodgovaija: >.*St imnlativnoozirorna destimulativnonagrajcvanjc v pogodbe nivkl)učeno. Slabi rezultati aliobriašanje članuv klnba vplivajona odločilcv o sodclovanju vnaslcdnji sczoni.«Kako pa v Krki inerijo učinkesponzorstva glede nazastavljene poslfivne cilje?"Ciljnc javnosti ssponzoriranjem športnihklubov ali posaineznih Sportnihprojektov neposrcdnodoscgamo prck gledalcev našportnih prireditvah, posrednopa prek medijske publicitete,kot so oglašfvanje, novinarskeohjavc ... IJčinke sponzorstvameiimo z javnomnenjskimiraziskavaini, niedijskiinianali/ami in spremljanjemfrekvenre incdijskih objav.Oglaševanjc blagovnih znamk(izdclki za samozdravljenje inkoziiietični izdelki) na športnihprircditvah 'pliva na povečanjeprodaje."Koliko so se poverali vrednosLhlagovne znanikc. uglcd inprcpoznavnost podjetja zaradisponzorstva? Vincenc Manček|e prepričan, da ima Krkinpozitiven odiKjs do okoljaposredno 'p]iv tudi na ugled inprodajo podjetja. »Sponzorstvoje ena od ohlik komuniciranja znašimi potrošniki, ki podpiram pospcšuje prodajo našiliizdelkov, ki •>() v prosti prodaji.V tej vlogi spon/orstvoizboljšuje naš položaj na trgihin je podpora prudaji 111rr/.ncmu komnniciranju.«BANČNIKI MERIJO UČINKEMojca Strojan. vodja udnosov /,javnoslmi v NkB. pravi, daimajo pri odločitvi za vstop vsponzorski (jdnos s iportniiiikolektivom ali organizadjovrsto ineril, najpomembiiejSipa so promocijski učinki. »Zv.sakini kluboni se v pogodbidogovorirno za obseg in načinsodclovanja, dejavno pa vvodstvih klubov nesodelujeino," pravi Strojanova.Tiidi pogodbe NLB s šporlnirnizdnizenji np predvidevajo (dc)stimulativnega nagra|evan]a. kihi temeljilo na (ne)doseganjunačrtovanih tekmovalnihrezidtatov. »Učinke,sponzorst'a ponavadi meririio po medijskih objavah, vposebnih primcrih paposegamo tudi po drugihtrženjskih orodjih.« Kot pravi,na vrednost blagovne znamkcvpliva vcliko dcjavnikov, takoda skoraj ni mogoče oceniti,kakšen dclcz grc aponzorstvn.>»Vedno gre za spletkomimikacijskih strategij. kivodiio k ciliu~ pristavljaSlrojanova. In kako se v NLB vpogodbah ognejo negativnimnčinkov sponzorstva, če jesponzorirancc dclcžcn javnckritike? »V vsaki naii pogodbijc točno določeno, da je klubodgovoren za to, dasponzorirane dejavnostipotckajo tako, da ni ogrozenugled kluba ali sporizorja."IZ DOMAČIH LOGOV DOEVROPETaljana Fink, glavnadircktorica Trima, nam jepovcdala, da podjctjc izpriču)eavojo družbcno odgovornost dookolja tudi s podporo različnimorganizacijam (športnini,kulturriim, buniaiiitarnini, izobrazevalnim) in tudiposameznikom. »Pri tern nasne zanima le ekonomski,tcmvcč tudi okoljski in socialnividik poslovanja. Vcrjamemu,da lahko le aktivni Ijudjc živijozdravo. Zato v komunikaciji združbcnim okoljem že vrsto letpodpiramo športne aktivnosti.Kcr se zavedamo, da je meddrugim uspch športnikovodvisen tudi od finančnepodporc, smo se pred letiodlocili, da kot gencralnisponzor podpremoperspektiven rokomctni klub iznašega okolja. Poleg rokomctanamcnjamo pomembenprispevek tudi smucarskemuklubu.«V nasprotju s številnimipodjctji ima Trimo v vodstvukluba svoje zastopnike, prckkatcrih lahko sooblikujestrategijo razvoja kluba, hkratipa mu to ornogoča dejavnosprotno preverjanje doscganjalctnih ciljev kluba."Pogodbo o gencralnemsponzorstvu podpisujeniovsako leto za leto dni. Višinosponzorskih sredstev določimoz upoštevanjcm doseženih inzastavljenih ciljev kluba (nesamo športnih) ter splošnepojavnosti in delovanja kluba vprctcklem letu. V primeruvečjih odstopanj od veljavnihstandardov in vrednotpredvidevamo tudi sankcije.Klub, ki ga sponzoriramo, nisamo vzor za športne dosežke,ampak tndi zgled za športno inspoštljivo obnašanje,«odgovarja Finkova na vprašanjeo pogodbenem oblikovanjuvišine sponzorskega prispevkain zaščiti ugleda sponzorja.In kako v Trimu merijo učinkesponzorstva?»Rokometni klub '1'rimoTrebnje dosega iz leta v lctoodmevne rezultate. Člani i.o bili lani peti v državnemprvenstvu. V pokalu Slovcnijeso bili tretji, kar je klubuomogočilo tekmovanje vevropskem pokalu pokalnihzmagovalcev. Prepričani smo,da tudi naša podporauspešnemu klubu vpliva nanašo širšo prepoznavnost,« jesklenila Finkova.NATANČNO MER3EN3EUČINKOVDavid Kastelic, člana upraveZavarovalnice Maribor, meni,da rnora vsako podjetje, ki seodloči za sponzoriranjeposameznika ali kluba, v tcmodnosu videti tudi svojposlovni interes. »Glede naraziskave tovrstnakornunikacija pri ciljni skupinizbuja pozitivna čustva in večjopozornost. Znani sportniki inšportne ekipe so tako postaliblagovnc znamke, ki lahkosvoje športno-tekmovalne inosebnostnc lastnosti uspesnoprenasajo na izbrani izdelekoziroma podjetje, ki jihsponzorira. V ZavarovalmciMaribor na sponzoriranjegledarno kot na investicijo,izračunamo vložek inpričakujcmo rezultate.«V Zavarovalnici Maribor sedejavno vkljucujcjo v dcloklubskih uprav. »Vsakopodjetje, ki je sponzorposameznemu klubu, želiaktivno sodelovati tudi pritransparentni porabisponzorskih sredstev vposameznih klubih. VZavarovalnici Maribor odvsakega sponzoriranca, skaterim sodelujemo, po koncukoledarskcga leta ali po koncutekmovalnc sczone zahtevamoporocilo o izvedenihaktivnostih na področjuprepoznavanja sponzorja.«Kot pravi David Kastelic, se zavedajo, da športni uspehi nepridejo čez noč. In ker vedo, daso v sportu možni tako vzponikot padci, poscbnegasankcioniranja sponzorirancevnimajo. »Pred odločitvijo,katcrcga izmed športnihklubov oziroma projcktovbomo podprli, naredimoanalizc, kaj lahko odsponzorstva pričakujemo.Raziskave, ki smo jih vZavarovalnici Maribor opravili,so pokazale, da so našizavarovanci in potencialnizavarovanci na območjucclotnc Slovenijenadpovprečno zavezaninogometu, zato sponzoriramoNK Maribor. Na obrnočjuosrednje Slovcnije inGorenjske so nadpovprecnozavezani hokeju, zato smo seodločili za sponzorstvo HDDZavarovalnk:e MariborOlimpija. Ob vsakemsponzorstvu merimo njegoveučinke - ne samo objav vmedijih in pojavnostisponzorja, temveč merimo tudiindcks primernostisponzoriranja - takoimenovani indeks SSI(Sponsorship SuitabilityIndex). Ob tem spremljamotudi razvoj in upravljanjekluba. Rezultati raziskav, ki jihopravljamo, so pokazali, da sosponzorstva za ZavarovalnicoMaribor upravičena. Seveda paso pomcmbni tudi dosežkikluba, ki mu sponzor s svojofinančno pomočjo stoji obstrani.«Posebnega merjenja povečanjavrcdnosti blagovne znarnkezaradi sponzoriranjaposamezne ekipe vZavarovalnici Maribor ncopravljajo. Ocenjujejo, da se jes pojavljanjem v športunesporno povečalaprepoznavnost - tako podjetja kot tudi posameznih storitevoziroma ~avarovanj, ki jihponujajo.»Morebitni 'ekscesi kluba' vprvi vrsti niso dobri za klub intudi za sponzorje nc,« praviKastelic in dodaja, da sctnidijo, da v sodelovanju sklubi in sponzorirancimorebitne ekscese' preprcčijo.»Ce pogovori in skupno'upravljanje razmerja sponzor-sponzoriranec' ne pomagajo.imamo sponzorji vrslomožnosti za ukrepanjc vtakšnih primerih. Med njirnije, kot najhujši ukrep,prekinitev sponzorskepogodbe.«USPEŠNI ŠPORTNIKIPOVRNE30 VLOŽKEZvonimir Rozman, direktorSlužbc za trženjskokomuniciranje ZavarovalniccTriglav, v prvi vrsti poudarja,da so si v strategiji razvojadružbc zastavili odgovornostdo lokalnega in nacionalncgadružbenega okolja. »Ssponzorstvi in donacijamizagotavljamo finančno podporomnogim projektom, skupinamin posameznikom z različnihpodročij delovanja. Pri tem jepomembcn poudarek nadolgoročnih pai'tnerstvih.«Zavarovalnica Triglav večji del,kar 73 odstotkov, sponzorskihsredstev namenja za športnedejavnosti, saj ugotavlja, dasmo Slovcnci tesno pove/.ani sšportom. »Pomagamo tam,kjer je prisotna množičnostčlanstva, kjer se vključujejomladi, pa tudi pri vrhunskihšportnih ekipah, saj je vnacionalnem sistemufinanciranja vrhunskega športamočno potrebna pomoč velikihsponzorjev. Pri odločanju ovišini sponzorstva za vrhunskišport so pomembni rezultati, ki jih dosegajo športniki, lako vdržavnein, evropskfm alisvetovncm mcrilu, pomagamotudi pri pripravah naolimpijskc igre.V posameznih pogodbah setudi dogovorimo zastimulativno nagrajevanjerezultatov, ki so vrcdnostnoopredeljeni (število FIS-točk,prvo mesto ...), pogoj zapridobitev sredstev pa sodoseženi rezultati.aRozman ugotavlja, da imajozveze, klubi in društva že karprecej razvito marketinškodejavnost, tako da sesponzorjem skozi oglaševalskidel povrne del vloženihsredstev. »Posamezni klubitako posredujejo svoja poročilao vrcdnosti oglaševalskegaprostora v medijih po veljavnihcenikih posaTncznih medijev.Včasih doscžcni zncskimedijskih objav celo prcscžcjovrednost sponzorstva. Ceekipc, klubi ali posamezniki vdoločeni sponzorski sezoni nedosežejo predvidcnihrczultatov, se to upošteva obsklenitvi pogodbenegasodelovanja za prihodnjeobdobjc (praviloma se pogodbepodpisujejo za leto dni).«Glede na zastavljcne poslovnecilje ugodno ocenjujejo učinkcsponzorstev, saj so v športuprepoznavni kot pogost in tudidolgoročen »poslovni partncr«.Kot ugotavlja Rozman, sedoslej še niso soočili s primeri,ko bi morali kaznovati ekscesev posameznem športnemklubu. »Je pa res, da je trebavcasih več previdnosti, predense dogovorimo o višinisponzorstva.«PREDNOST LOKALNIMŠPORTNIKOMMirella Baruca, strokovnasodelavka 7.3. korporativnokomuniciranje v Istrabenzu, jcdejala, da je, glede na osnovnodejavnost holdinške družhe(upravljanjc naložb), osnovnicilj sponzoriranja športnihorganizacij in posameznikovkomunikacijski. Preksponzorstva želijo vzpostavitičim boljši dialog s skupnostjo,ki jo sponzoriranec bogati ssvojo dejavnostjo. »Prednostpri izbiri dajemo klubom inposameznikom iz lokalnegaokolja in tistim organizacijam,ki v športnem duhu vzgajajočiin več mladih. Izbrani sportnaše družbe je ze dolga letajadranje.« Podpis pogodbe zOlimpijskim komitejemSlovenije je v bistvu nadgradnjaIstrabenzove poslovne filozofijev poslovnih odnosih z nacionalnim športom.Koliksen je vpliv družbe všportni organizaciji in tudikolikšue so komunikacijskemožnosti, dolocijo s pogodbo.»Dogovorjene oblikcsodelovanja so v skladu zobsegom sponzorstva innjegovo naravo - z možnostmiza komunikacije, športnirriidogodki, sodelovanjemšportnikov na dogodkihholdinške družbe Istrabenz.«V sponzorskih pogodbah soobičajno določeni enkratnizneski, ki se ne spreminjajoglede na (ne)dosežke.»Sponzoriranec, ki je resen,zelo motiviran, dobroorganiziran, predvsem pa imatočno zastavljen dlj in gavdogovorjenem času tudidoseže, lahko pričakujedolgorocno sodelovanje,«pravijo v Istrabenzu. »V.sakapogodba vsebuje obveznostipartnerjev in pravice insankcije prejemnikasponzorskih sredstcv. Za zdajše nismo imeli primcra, da binam prcjcmnik sponzorskihsredstev krnil uglcd -prepricani smo, da se zavedaprednosti, ki jih s podpisommedscbojnc pogodbe pridobi,in da bi s krnjenjem ugleda, kibi ga s svojim dcjanjempovzrocil, imel več škode kotkoristi.«Na vprašanje, kako v družbi, kizaradi narave dejavnosti -nima ne izdelkov ne storitev,prek katcrih bi se predstavljala-, sploh mcrijo ucinkesponzoriranja, odgovarja, da sorezultati sponzorskega odnosavezani na številčnosl pozitivnihobjav, s katerimi se povečnjetaugled in prepoznavnostblagovne znamke Istrabenz.Koliko se je zaradisponzoriranja povccal ugled indobro imc družbc? »Povečanjeugleda vrednotimo prekanalizc medijskih objav, kar vholdinški družbi Istrabenzizvajamo redno mesečno inletno - pri čemer soizpostavljena vprašanja: ali sonas opazili kot sponzorja (kdo,kjc), kako to vpliva na nasugled in podobno. Finančnoovrednotenih podatkov izrneritev še ne vkljaČLijeino vbilanco stanja kot vrednostblagovne znamke.o'VODILNI PERUTNINEDEJAVNI PRI VODEN3UKLUBADr. Roman Glaser, predsednikuprave in generalni dircktorPerutnine Ptuj, ki je tndipredsednik ptujskegakolesarskega kluba, kot izhodišče vpetosli dr"užbe vsport izposlavlja sistematičnoupravljanjc odnosa do okolja, vkaterem posluje in iz kaleregaprihaja največ njenihsodelavcev. »Zaradispodbujanja zdravcga življenjanapraktični in simbolni ravnismo že pred poldrugimdcsctletjem začeli sistematičnopodporo kolesarstvu.Protcsionalnemu inrekreativnemu. Gre namreč zašport in gibanje, ki simboliziravztrajnost, delavnost, nenchnoskrb za ohranjanje zdrav)a inzdravega življenja sploh. Vsc toje neposredno in tesnopovezano z načinomprehranjevanja, ki predstavljanašo oi.novno poslovno inrazvojno skrb.«V Perutnini so svojo»mecensko vlogo« s poklicnegakolesarstva prenesli tudi narekreativno raven. »Ko smo seodločili za tesnejšo povczavo skolesarstvom, smo na svojstvennačin tudi v Pcrntnini Ptujpripomogli k popularizaciji inzavcdanju o praktičnihvrednostih kolcsarstva nanacionalni in globalni ravni. Tosmo nadgradili še z vstopom narekreativno področjekolcsarstva, ki ga dokazujemo sPoli maratonom, kot najboljmnožično rekreativnokolesarsko prireditvijo vdržavi.«Ker najodgovornejši Ijudje vmcnedžmentu Perutnine Ptujneposredno sodelujejo priupravljanju KK Perulnina Ptuj,nimajo težav z doseganjemsinergijskih učinkov. »Je pares, da rnoramo ncnehnouravnovešati izjemnoambicioznc cilje vodstva klubain naše možnosti zaoptimiranjc podpore blagovniznamki PP s pomocjokolesarstva. Glede napomembne mednarodneuspehe kolesarjev ocenjujemo,da je vzajemnost med sportomin našo krovno blagovnoznamko stalna in ncposredna.«Vrednost vložkov opravičujevlaganje v kolesarstvo, obsegneposrednih učinkov je delposlovnih rezultatov, ki jihzaradi poslovnega značaja nerazkrivajo, prav tako ncneposrednega vpliva na močblagovne znamke. »Njenavrednost je namrec splet zelosirokega spektra upravljanjavseh elernentov, ki vplivajo naprepoznavnost in ugledblagovne znamke PerutninaPtuj in drugih, ki jitiupravljamo. Kolesarstvo imapri tcm pomembno podpornofunkcijo,« ocenjuje dr. Glaser.

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Lipovšek Iztok
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 31. 07. 2008
Stran: 51