podjetnik. Družbenik kapitalske družbe namreč ne odgovarja za obveznosti svoje družbe z lastnim premoženjem, medtem ko samostojni podjetnik za dolgove v zvezi z dejavnostjo odgovarja s celotnim osebnim premoženjem. Poleg navedenega je izredno pomemben tudi odnos potencialnih strank do kapitalskih družb, ki na trgu uživajo večji ugled in zaupanje kot samostojni podjetniki, kar lahko dodatno olajša poslovanje. Se več, v času krize, kakršna trenutno vlada, podjetnik kot s. p. tvega nesorazmerno več kot prek d.o.o. Predvsem zaradi splošne plačilne nediscipline, ki lahko s. p. nehote pripelje v položaj, ko kljub dobri prodaji in delu postane plačilno nesposoben. Zaradi plačilne nediscipline dolžnikov nima likvidnih sredstev in ne more plačevati niti dolgov iz naslova davkov in drugih obveznosti. Zato je preoblikovanje v d.o.o. v obdobju recesije edina racionalna odločitev. Za zadnje dvomljivce pa še razmislek, da ustanovni kapital pri d.o.o. (najmanj 7.500 evrov) ni vržen stran, saj gre za sredstva družbe, ki jih lahko takoj po ustanovitvi porabimo za plačilo stroškov, nakup materiala in podobno. Preoblikovanje je preprosto Na podlagi navedenega predlagamo, da samostojni podjetnik raje nadaljuje poslovno pot prek družbe z omejeno odgovornostjo. Pred uvedbo novega zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. ni bilo preprosto, z uvedbo instituta izčlenitve in posledično ugodnejšo davčno obravnavo transakcije pa je postopek precej olajšan. Dejansko se dejavnost samostojnega podjetnika skupaj s premoženjem na novo družbo le prenese, pri čemer je transakcija lahko davčno nevtralna in ugodnejša. V treh korakih Obvestilo in sklep: Najmanj tri mesece pred preoblikovanjem je o tem po primerni poti treba obvestiti vse upnike. V tem času mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o preoblikovanju v d.o.o. ter opredeliti dejavnost in premoženje, ki se bo na d.o.o. preneslo. S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Na tem mestu je potrebno povedati tudi, da gre po obsegu lahko za prenos celotne dejavnosti in premoženja ali pa samo dela. Dva načina prenosa: Podjetnik se lahko preoblikuje na dva načina, in sicer s prenosom podjetja na sočasno ustanovljeno d.o.o. (novo družbo) ali pa s prenosom podjetja na d.o.o., ki že obstaja. Če se podjetje prenaša na novoustanovljeno d.o.o., gre za pravo preoblikovanje, v drugem primeru pa gre za pripojitev k že ustanovljeni d.o.o., s čimer se dejavnost in premoženje te d.o.o. le razširi in poveča. Možen pa je prenos tudi le dela podjetja podjetnika. Ce podjetnik ustanavlja novo d.o.o., na katero bo prenesel podjetje, mora poleg sklepa o preoblikovanju priložiti tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da se d.o.o. ustanavlja za prenos podjetja podjetnika. Pri drugem načinu, da se podjetje prenese na že obstoječo d.o.o., pa ni potreben sklep o preoblikovanju, temveč mora podjetnik poslati pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa. Če se ob prenosu poveča osnovni kapital prevzemne družbe, je treba ta dogodek vpisati v register. Vpis v sodni register: Samo preoblikovanje učinkuje z vpisom v sodni register, od tega trenutka se šteje, da podjetnik posluje prek d.o.o., kar pomeni, da so vse pravice in obveznosti od tega trenutka vezane na d.o.o. Na tem mestu je treba še opozoriti, da gre pri prenosu podjetja na d.o.o. pravzaprav za vložitev stvarnega vložka v d.o.o. in da je, če vrednost podjetja oziroma nanj vezanega premoženja presega 100 tisoč evrov, potrebna revizija vložka. Vesela novica za podjetnika pa je, da je strošek revizije davčno priznani odhodek. Več informacij o postopkih preoblikovanja lahko dobite tudi pri vstopnih točkah VEM, ki podjetnikom nudijo brezplačne podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.), izvajajo pa tudi brezplačne postopke registracije podjetja preko sistema e-VEM. Sredstva za sofinanciranje izvajanja teh dejavnosti zagotavlja JAPTI. Na območju Zasavja storitve vstopnih točk VEM izvajajo pri Regionalnem centru za razvoj v Zagorju, pa tudi v Mrežnih podjetniških inkubatorjih v Trbovljah (Nasipi 7) in Hrastniku (C. 1. maja 83). Nagrada projektu e-VEM Slovensko društvo informatika je za najboljši letošnji projekt na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij izbralo izvedbo projekta e-VEM (Vse na enem mestu) za gospodarske družbe. Priznanje so podelili na koncu konference Dnevi slovenske informatike. Projekt e-VEM vodi ministrstvo za javno upravo, njegovi začetki pa segajo v leto 2004. Najprej so leta 2005 izpeljali možnost registracije samostojnega podjetnika na enem mestu, februarja lani pa je zaživela še možnost registracije gospodarske družbe (d.o.o.) prek spleta ali na vstopnih točkah VEM. Kot so poudarili na ministrstvu, lahko družbo registriramo v povprečju v treh dneh, podjetja pa bi lahko prihranila do 10,2 milijona evrov, če bi v celoti izkoristila možnosti, Id jih ponuja e-VEM. Na ministrstvu imajo v mislih prijave, spremembe in odjave zaposlenih in njihovih družinskih članov, prijavo potrebe po delavcu in prijavo davčnih podatkov. Kot so še povedali, je trend registracij podjetij v povprečju za tretjino višji kot v primerjavi z letom pred uvedbo sistema e-VEM. Poleg tega je večina vlog, ki so oddane po spletu, popolnih in pravilnih, saj sistem skoraj ne dovoljuje oddajanja nepopolnih vlog, kar je bil prej velik problem. Ministrstvo je marca izvajalo oglasno kampanjo za to storitev, medtem ko so storitve za državljane v zadnjem času ostale nekoliko v ozadju. j. M.

Medij: Zasavc
Avtorji: I. M.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 05. 2009
Stran: 12