FLORJAN ZUPAN: Tako, kot včeraj v Ljubljani na srečanju z bankirji in lastniki, se tudi danes na nadzornem svetu Istrabenza ni zgodilo nič novega v prizadevanjih za rešitev Istrabenza, ki bankam dolguje skoraj milijardo evrov. Po šestih urah sta pred novinarje le stopila prvi nadzornik in Igor Bavčar.
IGOR BAVČAR (predsednik uprave Istrabenza): Tukaj se mi zdi ključno danes, da je nadzorni svet v tej sestavi izčrpno obravnaval pogajanja z bankami upnicami in seveda po novem tudi z lastniki o dolgoročni finančni konsolidaciji skupine Istrabenz in da je seveda podprl prizadevanje uprave za dosego dogovora z bankami upnicami.
TOMAŽ TOPLAK (predsednik nadzornega sveta): Jaz moram povedati, da sem sam osebno izredno zadovoljen s potekom današnje seje. Mislim, da je bil narejen veliko korak naprej.
ZUPAN: Banke upnice se z Igorjem Bavčarjem že tri mesece pogajajo o vračanju dolga. Moratorij na izplačilo poteče v ponedeljek, vendar dogovora še vedno ni, saj imajo upnice različna stališča. Medtem, ko je banka UniCredit že zasegla delnice Mercatorja, Petrola in Save in si za 100 milijonov evrov zmanjšala dolg, se zdaj največja upnica Nova ljubljanska banka zavzema za prisilno poravnavo. Reševanje Istrabenza bo, če bo do ponedeljka podpisan dogovor, po nekaterih informacijah prestavljeno do konca maja. Podpis dogovora naj bi bil namreč podlaga za nov odlog plačila dolgov in začetek razdolževanja. Istrabenz se bo v postopku sanacije verjetno najprej moral posloviti od naložb v Petrolu, ki ga je tudi izčrpal in Mercatorju. Istrabenz ima namreč zastavljenih 18 odstotkov delnic Petrola in še dva odstotka Mercatorja. Če se banke ne dogovorijo, pa bi Istrabenz, spet po nekaterih informacijah, že prihodnji teden lahko postal plačilno nesposoben in bi moral začeti postopek stečaja. Bankirji od lastnikov menda zahtevajo tudi vsaj 50 milijonsko dokapitalizacijo. Bavčar pa se bo moral slej ko prej posloviti, saj tako zahtevata največji lastnik Petrol, ki je zaradi Istrabenza že izgubil 114 milijonov evrov in tudi največja upnica NLB, ki ji Istrabenz dolguje 120 milijonov evrov.
BOBOVNIK: Danes sta na seji nadzornikov Istrabenza prvič sodelovala tudi predstavnika največjega posamičnega lastnika, to je Petrola in predstavnik NFD-ja. In gospoda, Kryžanowski in Valant torej natanko vesta, kaj se je tam dogajalo. Dober večer, gospoda.
MARKO KRYŽANOWSKI (predsednik uprave Petrola): Dober večer.
STANISLAV VALANT (predsednik uprave NFD Holdinga): Dober večer.
BOBOVNIK: Povejte mi, kakšen čudež se je zgodil danes na tej seji, da je gospod Toplak, slišali smo te izjave, rekel, da so naredili model, po katerem bodo banke upnice poplačane v celoti.
KRYŽANOWSKI: Torej natančno kaj se je dogajalo na nadzornem svetu noben od nas ne ve, ker nisva ne gospod Valant ne jaz člana nadzornega sveta.
BOBOVNIK: In nobenega telefonskega klica nista opravila s svojima predstavnikoma?
KRYŽANOWSKI: Seveda smo opravili razgovore, moramo pa vedeti, da program, ki se pripravlja, je bil predstavljen najprej članom nadzornega sveta, ki so ga obravnavali in tudi podprli. Kot lastniki pa mislimo v ponedeljek podpisati dogovor o rešitvi, oziroma dogovor o nadaljnjih korakih pri sanaciji Istrabenza.
BOBOVNIK: Je torej mogoč model, po katerem bodo banke upnice poplačane v celoti?
VALANT: Ta model je vsekakor mogoč. Mislim, da je premoženja v sami družbi Istrabenz zaenkrat še dovolj. Seveda pa morajo imeti banke upnice dovolj potrpljenja, da ne bi potegnile napačnih korakov. Dejstvo je, da obstaja med bankami upnicami sorazmerno veliko nezaupanja zaradi različnih položajev, v katerih so se znašle. Pa vendar, včerajšnji sestanek med upravo, vsemi bankami upnicami in predstavniki treh največjih delničarjev je bil spodbuden v tem smislu, da je bila izražena volja, da se najde model, v katerem so vse banke enako obravnavane, da ni nobena privilegirana.
BOBOVNIK: Ampak takšen model so v eni igri že iskali, ne.
VALANT: Takšen model so iskali, potem so seveda nekatere banke poskušale izkoristiti nekatere prednosti iz svojih položajev.
BOBOVNIK: So izkoristile, niso samo poskušale?
VALANT: So izkoristile, pa vendar so včeraj ponovno pristale na to, da povrnejo vse skupaj na izhodiščno stanje in da pritegnejo s tem k sodelovanju vse ostale banke.
BOBOVNIK: Gospod Kryžanowski, kakšen je bil vaš resničen interes, interes Petrola takrat, ko ste za drag denar kupovali delnice Istrabenza?
KRYŽANOWSKI: Torej, kako je bil drag takrat, cenitev je bila opravljena in kupovali smo veliko ceneje, kot je bila cena na borzi Istrabenza. Osnovni namen je pa bil, da bi se na področju energetike povezovali, iskali sinergijske učinke, ki so prav gotovo še danes.
BOBOVNIK: Ampak v Istrabenzu kaj dosti energetike ni. Skladišče, tu so sinergije.
KRYŽANOWSKI: Torej, Istrabenz ima zelo, zelo pomembne naložbe v energetiko, ki so predvsem za Slovenijo izredno strateške. Inštalacija je prav gotovo eden izmed teh, tako tudi Plinarna Maribor, kot tudi Istrabenz Plini in druge. In jaz mislim, da tukaj bi bilo popolnoma napačno, da bi to premoženje prišlo v kakšne druge roke.
BOBOVNIK: Del javnosti je prepričano, da ste ravnali praktično po političnem nareku, da je poskušal Istrabenz prevzeti Petrol in da ste postavili neko obrambno strategijo, da so vam jo naročili iz takratne vlade in da ste potem ukrepali po njihovem nareku.
KRYŽANOWSKI: No, mislim to je malce enostavno povedano...
BOBOVNIK: zelo enostavno povedano, se strinjava, ampak takšne so govorice, verjetno jih poznate.
KRYŽANOWSKI: Vendar moramo vedeti, da če ne bi tega naredili, bi verjetno bil Petrol v taki vlogi, kot je danes Istrabenz. Torej dolg, ki je danes v večini na Istrabenzu, bi bil lahko na Petrolu in bi se srečevali še s hujšim problemom, kot je danes.
BOBOVNIK: Vi pa ste, gospod Valant takrat, ko ste kupovali delnice za Istrabenz, skušali narediti posel, zaslužiti, ne?
VALANT: Natanko tako. Mi smo ponudili družbi Maksima Holding finančni inženiring, kjer so bile točno določene nagrade za naše ponujeno znanje in seveda vse storitve. Kasneje se seveda posel ni odvijal tako, kot bi se moral. Mi smo bili zelo dobro zavarovani. Mi smo takrat opravili cenitve, razpolagali s številnimi cenitvami in posel v času sklepanja je bil po svoje donosen, lukrativen, vendar kasneje, seveda zaradi napak v sami družbi, kot tudi zaradi zunanjih okoliščin, so se okoliščine spremenile.
BOBOVNIK: Ali vi zdaj tožite gospoda Bavčarja, oziroma Maksimo Holding?
VALANT: Da, mi tožimo. Tožimo jih po veliko naslovih in te tožbe so že vložene na sodišču.
BOBOVNIK: Bančniki pravijo, da bi hoteli poslej imeti večino v nadzornem svetu. Se strinjate? To je eden od pogojev.
KRYŽANOWSKI: Jaz mislim, da je treba spoštovati načelo pravičnosti. Torej Petrol se je več kot leto in pol želel priti v nadzorni svet in komaj je prišel v nadzorni svet, bodo zdaj drugi, oziroma banke želijo priti v nadzorni svet. To je pač stvar dogovora. Predvsem pa, mi smo že ponudili predzadnjo skupščino mesto predstavnika banke v nadzornem svetu in ni bilo to sprejeto.
BOBOVNIK: Boste dokapitalizirali Istrabenz Holding?
KRYŽANOWSKI: Vse vprašanje je najprej preseka. Mi moramo najprej narediti presek stanja, ki ga noben ne pozna danes natančnega. Drugič moramo narediti sanacijski načrti, na osnovi sanacijskega načrta se potem potegnejo koraki. Nikoli lastniki nismo rekli, da ne bi dokapitalizirali, vse je pa stvar sanacijskega načrta.
BOBOVNIK: Gospod Kryžanowski, vi ste tretjinski lastnik Istrabenza, pa ne veste, kaj se je v tej firmi dogajalo, oziroma kakšno je stanje?
KRYŽANOWSKI: Ravno to je žalostno, da v letu in pol ni bilo dovoljeno največjemu posamičnemu lastniku, da nadzoruje, da ve, kakšno je stanje. Še več, na vsa opozorila, ki jih je Petrol pošiljal na upravo in nadzorni svet Istrabenza nismo nikoli dobili relevantnih odgovorov.
BOBOVNIK: Bom grobo vprašal, gospod Valant, za NFD in družbe okoli NFD-ja naj bi veljalo, da preprosto nimajo denarja za dokapitalizacijo.
VALANT: Poglejte, jaz bi odgovoril podobno, kot je gospod Kryžanowski. Mi se moramo podobno seznaniti najprej s stanjem, videti kakšen bo izdelan sanacijski program, oziroma program finančnega prestrukturiranja in potem se bomo odločali. Kakšna dokapitalizacija je sploh potrebna, ta trenutek ne ve nihče. Bi pa rekel eno, če nekatere banke smatrajo, da je dokapitalizacija potrebna zato, da se prednostno poplača nekatere dolgove, potem to ni prava dokapitalizacija. Dokapitalizacije gredo vedno v smeri izboljševanja kondicije družbe same.
BOBOVNIK: Ampak poglejte, prej ste rekli, da računate na potrpežljivost bank, banke so postavile nekaj pogojev, od teh sem zdaj spraševal, niti eden od teh pogojev ni bil sprejemljiv za vaju, vsaj ne v celoti. Kako potem lahko računate na potrpežljivost bank?
VALANT: Poglejte, v tem projektu moramo biti potrpežljivi vsi, vsi deležniki, če uporabim to besedo. Potrpežljive morajo biti banke, potrpežljivi moramo biti delničarji, zlasti tisti večji, kot seveda tudi tisti, ki so manjši delničarji, potrpežljivi morajo biti ostali delničarji, dobavitelji, zaposleni, vsi, ki sodelujejo v samo družbi. Rešitev je možna, vendar samo ob enem strpnem dialogu in ob upoštevanju vseh. Če bi še komentiral prevzem nadzornega sveta in pa uprave s strani bank, bi bil ta trenutek nesmisel, ker bi to pomenilo, da samo eden od deležnikov, ki je v problemu, prevzema celotno oblast. To pa ni smisel, smisel je sodelovanje vseh in samo tako je možna neka kvalitetna, dolgoročna rešitev.
BOBOVNIK: Gospod Bavčar mora oditi?
KRYŽANOWSKI: Torej mi smo dali zahtevo, da se obravnava na nadzornem svetu razrešnica. Jaz mislim, da je to tudi smiselno, ker v pogovorih, ki smo jih imeli, individualnih pogovorih, ki smo jih imeli z bankami, je tudi večina bank to dala kot enega izmed pogojev. Nenazadnje je to tudi Ljubljanska banka, oziroma predsednik uprave, gospod Veselinovič v sredo povedal.
BOBOVNIK: Gospod Valant pravi, vsi morajo biti potrpežljivi. Računate tudi na potrpežljivost javnosti, ki zdaj spremlja odvijanje ene tajkunske zgodbe, v kateri so se zadolžile tudi neprevidne banke, ki smo jih vsi sanirali in podobne reči?
KRYŽANOWSKI: Torej, moramo se vprašati obratno, kaj se zgodi, če se tega ne reši? Lahko pride do veliko večjega problema, lahko pride do…
BOBOVNIK: najslabše potegnete lastniki, ne?
KRYŽANOWSKI: Niti ne. Niti ne, kje pa. Nekdo, ki bi naredil domačo nalogo in dobro pogledal celoten sistem Istrabenza, vse povezave, tako imenovani mrežni diagram, da bi si naredil, bi bil zelo zaskrbljen, kaj vse lahko pade. To je prva domina, ki bo padla in še veliko za njimi. In tega se mi bojimo. Predvsem se pa moramo to bati, ne samo kot lastniki, jaz tukaj pravim, jaz se tukaj bojim kot gospodarstvenik v Sloveniji, ker se bojim za celotno gospodarstvo.
BOBOVNIK: Gospod Kryžanowski, vi se najprej bojite za vaša sredstva, za vaš denar, ne?
KRYŽANOWSKI: Seveda. V korist…
BOBOVNIK: Šele potem za vse drugo.
KRYŽANOWSKI: Ja, ampak moramo vedeti, da tudi, če ohranimo naša sredstva, ohranimo tudi vse ostalo. In zelo pomembno je danes, da govorimo o tem, da to ni problem samo dveh lastnikov, je tukaj deset tisoče malih delničarjev, ki bodo ostali tudi brez vsega in pa seveda upnikov in na drugi strani zaposleni in tudi celotne verige, ki je vezana na Istrabenz, ki pa ni mala.
VALANT: Poglejte, jaz bom morda….
BOBOVNIK: Na kratko, prosim gospod Valant.
VALANT: Ja, na kratko, še en vidik dodal. Namreč v kolikor, dosti se govori o stečaju. V kolikor bi prišlo do stečaja, včeraj sem omenil podatek, potem morajo slovenske banke, ki so vključene v ta projekt s svojimi krediti, takoj odpisati, oziroma oblikovati rezervacije na ravni 407 milijonov, kolikor znaša ta dolg Istrabenz Holdinga, to pa je več, kot je celoten lanskoletni dobiček vseh slovenskih bank.
BOBOVNIK: To je seveda res. Res pa je tudi, da…
VALANT: Kar pa pomeni, ker če…
BOBOVNIK: Lastniki, posredni ali neposredni izgubite potem vse, lahko izgubite vse.
VALANT: Ja, ampak veste kaj se bo zgodilo v tem stečaju, ko se že banke pripravljajo navzkrižno za tožbe, zato ker so bile nekatere določbe iz pogodb kršene, to bo trajalo deset let. Stečajni upravitelj, ki bo prejel ta projekt, bo zelo zadovoljen, ker bo imel službo, bi rekel, zagotovljeno za najmanj deset let.
BOBOVNIK: Če sem vaju prav razumel, je rešitev holdinga Istrabenza še mogoča in v ponedeljek se boste zavzemali za rešitev, ne za prisilno poravnavo in ne za stečaj.
KRYŽANOWSKI: Ja.
VALANT: Absolutno je rešljiv in treba se je zavzemati za rešitev. Dodal bi še eno, podobne težave obstajajo danes v vseh gospodarstvih v Evropi in povsod po svetu se vlade, banke trudijo, da ohranijo tako velika podjetja, gospodarske družbe kot je Istrabenz v slovenskih pogledih.
BOBOVNIK: Se strinjam, gospod Valant, ampak spet bom malo zloben. Takrat, ko ste kupovali, seveda niste potrebovali pomoči vlade, ali pa računali na kontrolo vlade.
VALANT: Ne, saj glejte, gre za to, da če je problem rešljiv in če se bomo kot gospodarstvo v tej svetovni recesiji odbili od tega dna, potem je ta rešitev sorazmerno blizu in sam osebno vidim, da ne bo večjih problemov.
BOBOVNIK: Hvala lepa za pojasnila. Hvala lepa, da ste prišli.
VALANT: Hvala lepa vam.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 27. 03. 2009
Termin: 22:00
Trajanje:15