naredile nov korak k določitvi usode Istrabenza, vodstvo holdinga pa jih medtem poziva k ohranitvi družbe pri življenju.
TOMAŽ TOPLAK (namestnik predsednika nadzornega sveta Istrabenza): Tisto, kar bi si mi želeli, je to, da bi bančniki mogoče preučili, ali je to kratkoročno garnitiranje nekih ciljev za njih ustrezno, torej, da bi bančniki vklopili neko dolgoročno optiko, neki dolgoročni horizont za reševanje problemov, ki jih ima trenutno Istrabenz. Torej, če bomo uspeli tudi z upniki, torej tudi z bankami, nadaljevati v tej smeri, potem bo to sigurno dobra novica za male delničarje.
BRATOŽ: Poglejmo zdaj, kaj vse je še nedolgo nazaj predstavljal Istrabenz in koliko je vreden danes.
EDI MAVSAR: Holding Istrabenz preko svojih povezanih družb ta trenutek doma in v tujini zaposluje približno 4700 ljudi. V primeru likvidacije holdinga bi na cesti ostalo 23 zaposlenih. Gre za pretežno visoko izbražen kader, ki upravlja z več stomilijonskim premoženjem družbe. Če odmislimo repo pogodbe, po katerih so banke v pretežni meri že vnovčile svoje garancije, je ocenjena vrednost premoženja holdinga danes okoli 400 milijonov evrov. Med 160 in 180 milijoni je po izračunu Financ vredna Droga Kolinska, trikrat manj naj bi iztržili za finančno izčrpan Istrabenz Turizem. Sledijo Istrabenz Plini s skoraj 20 milijoni ter Instalacija s 14. Ostale naložbe naj bi skupaj veljale še dodatnih 100 milijonov evrov. Ta trenutek krediti holdinga znašajo 407 milijonov evrov. Ali Istrabenz dejansko poseduje negativni kapital, ni natančno jasno, saj ni znano, koliko dolgov so banke odpisale iz naslova vnovčenih repo pogodb. Lastniki Istrabenza so v poldrugem letu izgubili 700 milijonov evrov. Najslabše jo je s tretjinskim deležem odnesel Petrol, s 26 odstotki ji sledi Bavčarjeva Maksima Holding, s skoraj četrtinskim deležem pa družbe pod okriljem Valantovega NFD. Slednji je samo v zadnjih nekaj mesecih izgubil 120 milijonov evrov. Poglejmo, kaj ima Istrabenz v svojem upravljalskem portfelju. V diviziji prehrana ima vodstveno vlogo Droga Kolinska, ki se je v pičlih treh letih s skoraj 2000-članskega kolektiva skrčila na 430 zaposlenih. V diviziji energetika najdemo družbe, kot so Istrabenz Plini, Istrabenz Gorenje in Instalacija. Kdo bo v primeru stečaja upravljal s slovenskimi naftnimi zalogami, ni znano. Nič dobrega ne kaže tudi nepremičninski družbi IP Obala, ki že okroglo leto prodaja 140 stanovanj v Semedeli nad Koprom. Družba Istrabenz Turizem ima več kot 50 milijonov evrov dolgov s prenovo Palacea, Istrabenz Kras pa je pred nekaj meseci dobil 20-letno koncesijo za upravljanje s Postojnsko jamo. V ostalih portfeljskih naložbah, ki so pogoltnile največ denarja, tukaj mislimo predvsem nakupovanje delnic Petrola po tisoč in več evrov, Istrabenz iz tega naslova premore trenutno vsega okrog 8 milijonov evrov. Danes je Bavčar sporočil:
IGOR BAVČAR (predsednik uprave Istrabenza v odstopu): Pred nami je pomembno, zahtevno, tudi z rokovnega, tudi v rokovnem smislu, obodbje, v katerem bo morala uprava predstaviti zahteven načrt finančnega prestrukturiranja. Sam sem prepričan, da je premoženja in dejavnosti v družbi dovolj za to, da se srečajo interesi bank upnic in družbe in njenega nadaljnjega dela.
MAVSAR: Če v dveh mesecih banke ne bodo našle skupnega jezika, bo po vsej verjetnosti sledil stečaj.
BRATOŽ: Kakšni so možni razpleti zgodbe o Istrabenzu, pa s strokovnjakom za gospodarsko pravo. Gospod Borut Bratina, dober večer v Maribor.
DR. BORUT BRATINA (Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor): Dober večer.
BRATINa: Torej dve možnosti sta v igri. Najprej poskus prisilne poravnave. Kaj to pomeni za upnike, kaj za lastnike? Dobijo banke popolno ali delno poplačilo in kakšen je vpliv še lastnikov, ostane?
BRATINA: Ja, ta postopek je jasno definiran z zakonom, poseben zakon je za to, zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon ima roke, postopke in glavno breme je vsekakor na upravi, na poslovodstvu dolžnika, to je v tem primeru Istrabenz, ki mora v tem roku dvomesečnem pripraviti vse bilance, mnenja, cenilec mora dati svoje mnenje, in seveda pripravi tudi predlog prisilne poravnave, v katerem ponudi upnikom poplačilo znižanih terjatev in odlog teh terjatev. Zdaj, za kakšen znesek bo šlo, to je seveda odvisno od finančnega stanja, je pa treba poudariti, da je predpostavka, da je prisilna poravnava sploh smiselna, da so upniki, torej v tem primeru banke, poplačani bolje, kot bi bili poplačani v stečaju. To seveda lahko samo finančni strokovnjaki ugotovijo z natančno analizo bilanc, kaj je ugodneje, ali stečaj ali prisilna poravnava.
BRATOŽ: No, ampak vsi se bodo morali odreči deležu teh terjatev? Vsega ne bodo mogli dobiti nazaj? Ali pač?
BRATINA: Če bi lahko dobili vse nazaj - ta čas, mislim, da je bil zamujen, če bi se banke dogovorile in bi svoje kredite spremenile v dolgoročnejše vire, torej reprogramirale dolgove, bi verjetno, ob tudi izboljšanju gospodarskega položaja na sploh, torej konca finančne krize, bi verjetno lahko v celoti bili dolgovi poplačani. V prisilni poravnavi se običajno zmanjšajo terjatve in odložijo na nek rok. Teoretično je sicer mogoče, da dobijo vse plačano, če bi se poslovanje Istrabenza pomembno izboljšalo, pomembno izboljšalo gospodarsko okolje, bi seveda to bilo možno.
BRATOŽ: Zmanjšajo terjatve za kakšen delež potem, za kakšen odstotek?
BRATINA: Ja, takšen delež, da bo seveda smiselno nadaljevati z nadaljevanjem, torej, da bo Istrabenz kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
BRATOŽ: Pa bi potem lastniki, Petrol, pa NFD, pa Bavčarjeva Maksima Holding, še ohranili vpliv v Istrabenzu? Bi holding ostal pri življenju v tem primeru, prisilne poravnave?
BRATINA: V primeru prisilne poravnave podjetje nadaljuje s poslovanjem med trajanjem prisilne poravnave, dokler se stvar ne zaključi, seveda pod kontrolo upnikov, kontrolo sodišča. Ampak smisel prisilne poravnave je, da Istrabenz, torej dolžnik, nadaljuje z normalnim poslovanjem. V tem primeru bi seveda tudi delničarji ohranili to vrednost, oziroma bi se ta vrednost delnic, ki je sedaj zelo majhna na borzi, ne vem, 9 evrov, bi se verjetno tudi izboljšala. Tako da to je smisel prisilne poravnave, ki je v tem primeru s popuščanjem upnikov, torej s poravnavo, vsaka stran malo popusti, seveda vsi iz tega nekaj dobijo. Pod predpostavko, da seveda pozneje Istrabenz pozitivno posluje.
BRATOŽ: Ampak zakaj bi, gospod Bratina, banke soglašale s prisilno poravnavo, če to pomeni le delno poplačilo in šele čez čas?
BRATINA: Ja, ravno zato, ker če bo pripravljen dober program finančnega prestrukturiranja, pomeni, da bodo banke dobile več, kot bi dobile, če bi sedaj vnovčili celotno premoženje Istrabenza. Ti postopki tudi trajajo nekaj časa. Torej še enkrat poudarjam, predpostavka je ta, da če se v tem trenutku Istrabenz z vsemi svojimi naložbami, hčerinskimi družbami, proda, bi upniki dobili manj, kot pa bi dobili v prisilni poravnavi. To je predpostavka. To zdaj ne moremo z gotovostjo reči, ali je ta predpostavka realna ali...
BRATOŽ: Dobro. Če ne bo šlo v to smer, je potem naslednja točka stečaj, torej razprodaja deležev v Petrolu, pa Droge Kolinske, skladišč nafte, hotela Kempinski. Kdo je v primeru stečaja poplačan? Ostane še kaj lastnikom?
BRATINA: Praviloma v stečaju lastnikom nič ne ostane, ker stečaj se uvede takrat, kadar je premoženja premalo za poplačilo vseh dolgov. To pomeni, upniki ne morejo biti v celoti poplačani, zato se uvede stečaj, da bi bili vsi upniki v enakem položaju, torej, da bi vsi dobili sorazmerno poplačilo svojih terjatev. In to se izvede s prodajo celotnega premoženja. Seveda, najprej se oblikuje stečajna masa, prijavi vse terjatve in ko se vnovči stečajna masa, se pozneje upniki poplačajo. Običajno ne ostane nič, torej, ker tudi upniki niso v celoti poplačani. Če pa bi v nekem teoretičnem primeru vsi upniki bili v celoti poplačani, pa bi ostalo še neko premoženje, potem šele pridejo na vrsto delničarji. Torej delničarji so povsem na koncu.
BRATOŽ: Ta zadnji. Pa lahko država v primeru stečaja kakorkoli zaščiti, recimo temu strateške naložbe? Vemo, da se je Istrabenz ukvarjal oziroma se ukvarja z energetiko, potem je tu prehrambena divizija... Torej, ali pa stečajni upravitelj preprosto prodaja po principu kdor da več, četudi je to tujec?
BRATINA: V vsakem primeru glavna naloga stečajnega upravitelja je, da najbolje vnovči stečajno maso. In seveda, tu lahko država intervenira samo tako, da se pojavi kot kupec in seveda v tem primeru pač mora ponuditi najugodnejše pogoje. To pomeni praktično najvišjo ceno. Mislim, da v Instalacijah, Istrabenz Inastalacije, da ima država preko Petrola predkupno pravico, ker so solastniki v družbi, ampak tudi ta predkupna pravica pomeni, da morajo ponuditi toliko, kot bi seveda ponudil drug kupec.
BRATOŽ: Kako pa je odškodninsko, morda kazensko odgovornostjo Igorja Bavčarja, nadzornikov Istrabenza? Kdo jo lahko sproži?
BRATINA: Ja, to v prvi vrsti lahko sproži družba kot taka, to je izven stečaja in prisilne poravnave. V primeru stečaja in prisilne poravnave pa ima ta zakon o finančnem poslovanju posebne določbe, ki se vežejo na kršitve pravil tega zakona, ko se razglasi insolventnost. No, tu pa lahko sproži ta postopek tudi stečajni upravitelj.
BRATOŽ: Kaj pa delničarji? Pa s čim bi pravzaprav odgovarjali, z osebnim premoženjem? Vemo, da ima Bavčar kar nekaj osebnega premoženja?
BRATINA: Delničarji seveda zdaj v tej fazi ne morejo, lahko pa družba kot taka vloži tožbo zoper svoje organe, ker so njej povzročili škodo, v določenih primerih pa lahko to tudi storijo upniki. Še enkrat, v primeru stečaja pa seveda bodo te postopke pristojni organi, mislim pri tem na stečajnega upravitelja, upniški odbor, ti lahko te postopke sprožijo.
BRATOŽ: Še tole; stečajnih zgodb je v tem trenutku kar nekaj, poleg Istrabenza je tu še MIP pa Svilanit. Povsod se vodstva hvalijo, da bodo sanirani deli družb, ki so sicer na robu propada, delali še naprej, brez dolgov, z manj zaposlenimi, ampak z istimi stroji, istimi delavci, iste produkte. Ni to, poenostavljeno rečeno, morda nekakšna, vsaj videz prevare, iz katere bodo bogatejši izšli spet kot neki novodobni tajkuni?
BRATINA: To ne morem reči, ampak stečaj pomeni pravno smrt, vsekakor pa to ne pomeni ekonomske smrti. In kar se tiče Istrabenza, gre za stečaj - upam, da ne bo do njega prišlo - samo krovne družbe, torej Istrabenz Holdinga, kar pomeni, da se bodo samo zamenjali lastniki. Druge družbe v skupini Istrabenza bodo verjetno normalno dalje poslovale. Tako da pravna smrt seveda pomeni, da v pravni obliki se ne nadaljuje z istimi lastniki, ampak lahko to dejavnost, ta podjetja upravljajo, dobijo v last drugi lastniki in z njimi dalje upravljajo. Ta možnost seveda je tudi pri Istrabenzu. Tudi v okviru postopkov prisilne poravnave lahko upniki svoje terjatve, torej banke, lahko zamenjajo v lastniške deleže v Istrabenzu oziroma v njegovih hčerinskih družbah, kar bi verjetno bilo tudi racionalno. Predvsem ko gre za Petrol, ki ima neke skupne interese, skupno dejavnost z Istrabenzom, bi to bilo toliko primerneje. Pač, Petrol je največji lastnik.
BRATOŽ: Hvala. Hvala za vsa ta pojasnila, gospod Bratina. Hvala in lep pozdrav v Maribor.
BRATINA: Hvala tudi vam.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bratož Tomaž,Mavsar Edi
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 31. 03. 2009
Termin: 22:04
Trajanje:13