JANJA KOREN: Stečaj LTH-ja bi bil tako za zaposlene kot lokalno skupnost najslabša rešitev, saj bi se s stečajno maso, ki bi je bilo največ 20 milijonov evrov, poplačale le banke, je prepričan Iztok Hohnjec, ki se je v reševanje vključil pred petimi dnevi in ki ga je zdajšnji direktor in 43-odstotni lastnik podjetja Miloš Kodre predstavil kot novega stratega.
IZTOK HOHNJEC (kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH-ja): Največ pa bodo izgubili zaposleni, plače in odpravnine. Zavod za zaposlovanje bo dobil dodatnih 300 ljudi, najmanj 150 ljudi bo težko ponovno zaposljivih, kar je pa najbolj pomembno, pri potencialnem stečaju se ne bo nikoli izvedelo, kdo vse in za koliko je oškodoval LTH. Kot že rečeno, delovno mesto v Škofji Loki stane med 30 in 35.000 evrov.
KOREN: Poskus rešitve z danskim strateškim partnerjem, ki bi vložil dobrih pet milijonov evrov in postal 51-odstotni lastnik podjetja, je zato kljub trhlim temeljem in kratkim rokom predsednik sindikata podprl.
DAVID ŠVARC (predsednik sindikata v LTH-ju): Glede na to, da ta agonija traja že toliko mesecev, da so ljudje, bom rekel, ne vedo, pri čem so, smo, in glede na to smo bili pripravljeni, ker to je naše neko edino upanje, pripravljeni na to počakati, da se to uresniči. Ker počakati dva, tri dni na dve plače, ki jih čakamo že dva, tri mesece, je jasno, bom rekel, za nas edina logična poteza.
KOREN: Delavci so namreč nazadnje dobili šele januarsko plačo. Proizvodnja že več kot dva meseca stoji, lanska izguba znaša blizu pet milijonov evrov, skupnih dolgov, kreditnih in obveznosti do dobaviteljev in DURS-a, je za več kot 27 milijonov. Tako globoko LTH ni bil še nikoli, pa čeprav je bil v rdečih številkah s kratkimi presledki vse od leta 1990. In ker delavci zgolj obljubam niso mogli več verjeti, so na začetku meseca med stavko tudi sami predlagali stečaj.
MOJCA ŠAJNA: Poslušajte, če greš na zavod, vsaj nekaj dobiš. Tako sva pa oba v fabriki, nobenega denarja, ne moreš živeti.
KOREN: Kdo vama pomaga?
ŠAJNA: Malo prijatelji, malo sorodniki, samo enkrat je treba vrniti.
DELAVEC: Saj nimamo kaj izgubiti, če gre v stečaj. Če ni, potem pa gremo raje na cesto pa na socialno, kot zastonj tu delati.
BRANKA VASILJEVIČ: Če je rešitev stečaj, naj bo stečaj. Vsaj bomo mi šli na zavod, pa kaj dobili z zavoda.
KOREN: Lastniki, največji so zdajšnji direktor Miloš Kodre, Jože in Borut Stanič ter nekdanji namestnik direktorja Primož Pegam, pa bi v primeru stečaja izgubili vse. Dva od njiju, najprej Jože Stanič, do odstopa predsednik nadzornega sveta, in za njim pred dobrim tednom še Primož Pegam sta iz zgodbe že izstopila. Očitno sta ocenila, da lahko samo še izgubljata.
PESEK: Dober večer, spoštovana gosta. Neka nova praksa se, kot kaže, pri nas uveljavlja. Pojavlja se nek kandidat za predsednika nadzornega sveta, v reševanje podjetja se je vključil pred petimi dnevi, od banke terja do jutri dva milijona evrov nakazila. Imata kakšen komentar na to?
DR. LOJZE UDE (Pravna fakulteta v Ljubljani): Kakšnega posebnega ne. Očitno je to zadnji poskus za prisilno poravnavo.
GORAN NOVKOVIČ (odgovorni urednik Žurnala 24): Ja, po mojem mnenju gre v tem primeru res, pardon, za nek čuden manever, ki ga nismo bili vajeni do zdaj. Kandidat za nadzornega sveta, da se pojavlja na tiskovni konferenci, to je res nekaj izjemnega...
PESEK: Pred petimi dnevi se je seznanil s problematiko?
NOVKOVIČ: V redu, to razumem, vendarle predsednik nadzornega sveta ima neko funkcijo. Ampak vendarle, kandidat in še na nek način zveni zelo, zelo, zelo, bom rekel, kot grožnja na nek način; če Nova ljubljanska banka, ki je v državni lasti, ne bo pomagala, če občina in država ne bosta pomagali, potem bo šlo podjetje v stečaj. Mislim, da je pot drugačna, da najprej lastniki, ki so tvegali, ko so vstopili v to podjetje, je prav, tako kot sta dva že storila, da se odpovesta svojemu lastništvu in preprosto, da najdemo novega kupca, ki bo podjetje prevzel in s tem pravzaprav omogočil čim več delavcem, da dobijo novo zaposlitev. Ti, ki pa že zdaj doživljajo tri mesece agonijo in so praktično brez vseh prihodkov, da končno dobijo od države tisto, kar jim pripada, to pa je zavod.
PESEK: Pa še en pomemben detajl je; ko pa minister Lahovnik očitno da neko navodilo oziroma nasvet Ljubljanski banki, kaj naj s tem posojilom naredi, ali ga naj da ali ne, reče, naj lastniki jamčijo s svojim osebnim premoženjem, potem se pa nič ne zgodi, potem se pa noben ne oglasi, da bi kaj jamčil.
NOVKOVIČ: Ja, natančno to je. Če lastniki ne verjamejo v podjetje in ne vložijo svojega premoženja vsaj kot zastave, potem je jasno, da nekaj v tem podjetju ne deluje.
UDE: Veste, tole je že vnašanje precej morale, te procedure. Zato, ker na koncu je situacija izrazito stečajna, glede na to, kar smo slišali o položaju in o zadnjem poročilu. In zdaj seveda, prisilna poravnava je možna, vendar samo pod pogojem, da se izkaže za verjetno preko polovice, pravi zdaj zakon, da bo uspešna, no, po domače rečeno, da ne bom pravne latovščine uporabljal. No, in zaradi tega seveda jaz kot pravnik ne morem ocenjevati ekonomskih vidikov te poravnave, je pa res nenavadno, da naj bi nove kredite dala banka. Običajno v takem primeru upniki svoje že obstoječe terjatve spremenijo v deleže.
PESEK: Pa če vas vprašam bolj zunaj tega primera, pri nas velikokrat slišimo, da imajo delavci kar veliko pravic, da jih je težko odpustiti in tako naprej, tukaj pa slišimo ravno iz teh primerov, ko se s podjetji nekaj dogaja, da čakajo dva, tri mesece, da so pripravljeni čakati še tri, še nekaj dni. Edino imeli smo primer v Mipu, ko se je en gospod pred kamero zelo razjezil in je dejal: Banke so nas pustile na cedilu; fabrika je nova, pokradli so vse, kar se da pokrasti in naj jih kazensko preganjajo, če ne pripeljemo vod komandosov. Izjava je sicer zelo huda, ampak gospod Ude, nič kaj dosti ne slišimo v vseh teh postopkih stečajev, likvidacij, da gre za kakšna kazniva dejanja, da je s tem kaj narobe, da so ekonomsko neupravičeni. Kako je to mogoče? Ljudje so pa prepričani, da gre za velike kraje in velike lopovščine.
UDE: Ja, poglejte, koliko je pa bilo kazenskih postopkov v zadnjem obdobju v zvezi s stečaji? Praktično nič.
PESEK: Zakaj ne? Zakaj je razlika med pravom in...
UDE: Prvič, izredno težko ločiš med poslovnim rizikom na eni strani, potem novimi okoliščinami, v katere pridejo posamezni gospodarski subjekti zaradi krize, izgube recimo nekega trga, in samo krivdo. Potem še, pri krivdi je pa tako, ena krivda so napačne poslovne odločitve. Kazniva dejanja so šele čisto na koncu.
PESEK: In vi mislite, da v vseh teh postopkih, o katerih tudi zadnje leto zelo intenzivno poročamo, ni kakšnih razlogov za napačne poslovne odločitve, ko se kar prekinejo pogodbe, ko se odprodajajo zdravi deli, se potem nekaj ostane, vmes se pa vrine seveda ta znameniti menedžerski odkup? Vse to...
UDE: No, menedžerski odkup s poslovnimi odločitvami niti nima posebne zveze, razen v toliko, da krepko izčrpava podjetje samo, zato, ker tisti, ki z velikim kreditom kupi delnice, sicer lepo, varno, ne sam, ampak preko neke firme, ki jo za to ustanovi, tisti mora potem seveda pridobitsko vplivati na delitev dobička, tako, da lahko te delnice, to ceno odplačuje. In to je že samo po sebi za mene zelo škodljivo, ker se s tem izčrpava podjetje, namesto da bi vlagalo dobiček v razvoj, ga rabi za odplačevanje kreditov novih lastnikov.
PESEK: In če je za vas vprašljivo, zakaj se morebiti zdaj ne razmišlja o kakšnih spremembah v zakonodaji, tudi... Ne vem, o tem zdaj nič ne govorimo, samo čudimo se. Gre Svilanit, gredo druga podjetja, pa nič.
NOVKOVIČ: Saj po mojem mnenju nismo imeli problem z zakonodajo, bolj smo imeli problem z implementacijo zakonodaje. Bolj smo imeli problem z nadzorom privatizacije, kot pa s samim tipom privatizacije, ker je ta bil netransparenten v določenem modelu. Recimo Pivovarna Laško in Istrabenz sta tipična primera, ko so menedžerji kupovali na netransparenten način in s tem potencialno, in verjetno tudi dejansko, po nižji ceni, kot bi sicer lahko. Kar pa zadeva stečajev in tako naprej, jaz se strinjam z gospodom Udetom, stečaj sam po sebi ne podrazumeva kaznivega dejanja. V tem primeru smo imeli, v teh primerjih, zadnjih, smo imeli veliko primerov takšnih, ko je šlo de facto za napačne poslovne odločitve, s tega zornega kota, da so ljudje milslili, ko so kupovali podjetja, predvsem menedžerji, da bodo delnice še naprej rasle, da bodo s tem odkupovali podjetja. In to so počeli menedžerji ali pa tuji lastniki ali kdorkoli drug. Problem je seveda zdaj - in tukaj pa nastopi morala - če je menedžer napačno presodil, kaj je kupil in je s tem, bom rekel po domače, zafural podjetje, potem naj izstopi iz tega podjetja. Tako kot vsak posameznik. Recimo, vi kupujete hišo, pa imate že eno hišo, jo zastavite in če je ne morete odplačati, ste izgubili plačo ali kaj podobnega, pač banka vzame tisto in greste znova živeti z ničle. In mislim, da je prav, da tisti, ki so se napačno odločali, ker so s tem pokazali, da niso pravilno odločali se, izstopijo iz podjetja in seveda naj vstopi nekdo drug, ki bo sposobnejši in bo bolje vodil ta podjetja.
PESEK: Ampak...
UDE: To že, samo oni niso zastavili svojega osebnega premoženja. Oni so zastavili delnice...
NOVKOVIČ: Ki pa so bile posredno v njihovi lasti.
UDE: Ki so bile posredno, prek firm, ki so jih ustanovile, v njihovi lasti, ampak rizikirajo s temi delnicami, ne pa s svojim osebnim premoženjem. Pričakovati od nekoga, da bi pa sedaj ukrepil to jamstvo s tem, da bi zastavil svojo krasno vilo pa, ne vem, jahto na morju, je pa vejetno malo težko.
NOVKOVIČ: Ja, ampak v tem primeru, če smem, imamo problem, da ti menedžerji nič, niti ne želijo izstopiti iz podjetja kot delničarji. To, kar se dogaja v Laškem, pa verjetno tudi tukaj v LTH, pa v Istrabenzu, je to, da nočejo niti izstopiti iz podjetja. V tem je problem.
UDE: Ja, to pa je problem. To se pa vidi v zadnjem času, ko se sprehajajo takole preko ekranov, še vsi samozavestni, kot da bi odločali o ne vem čem, lahko pa rešujejo samo svojo glavo in podjetje.
PESEK: Poglejmo zdaj še en primer, takšen. V Pivovarni Laško so se namreč danes odzvali na dogajanje v Jadranski pivovarni v Splitu. Tam so delavci včeraj prevzeli nadzor in pregnali vodstvo. Zaposleni zavračajo likvidacijo in zahtevajo stečaj. Iz Laškega spročajo, da se pogovarjajo z morebitnimi kupci, likvidacija pa ostaja skrajna možnost, saj pogoji za stečaj niso izpolnjeni. Poudarjajo še, da splitska družba v minulih osmih letih ni dosegla poslovnih ciljev, matična družba pa, da ne bo več pokrivala izgube, ki je nastajala zaradi slabega vodenja. Med delavci v splitski pivovarni je bil tudi naš dopisnik Drago Balažič.
DRAGO BALAŽIČ: Zaposleni v splitski pivovarni trdijo, da so se Laščani že odločili za likvidacijo, ki jo je napovedal tudi dolgoletni prokurist, zadnja dva meseca pa generalni direktor Tomaž Udrih.
GORAN DOMLJANOVIČ (sindikalni zaupnik): Ves čas se je govorilo o prodaji zaradi slabega poslovanja, da ne moremo več poslovati, delati in obstati. Skušal je najti strateškega partnerja nas prodati. Pred desetimi dnevi je z nasmehom napovedal likvidacijo.
DARIO SLIŠKOVIČ (predsednik Sveta delavcev): Pravni službi je naročil dokumente za izvedbo likvidacije.
BALAŽIČ: Decembra so v tej pivovarni nehali variti laško pivo. Jadranska pivovarna od začetka maja ne bo več distributer Laškega piva na Hrvaškem, pač pa bo to Orvas, ki je del družbe Orbico v lasti Branka Rogljiča, sicer tudi slovenskega častnega konzula v Splitu, ki se zanima za nakup četrtinskega deleža Mercatorja od Pivovarne Laško. Delavci so prepričani, da gre za programirano uničevanje podjetja.
SLIŠKOVIČ: Nihče iz Laškega osem let ni prišel sem, da bi tem ljudem povedal, kakšen je njihov položaj.
BALAŽIČ: Laščani so od prevzema podjetja Prerada, v katerem je bila tudi pivovarna, prodali druge dele podjetja, pekarstvo, hotele, silos, nekaj plovil, vse, kot trdijo zaposleni, po smešnih cenah. Obstaja sum, da so bili kupci povezane osebe. Zasebna podjetja, ki so kupila te dejavnosti, dobro poslujejo. V enem izmed njih je deloval tudi dolgoletni prokurist.
SLIŠKOVIČ: Po nakupu pivovarne so uničili vse, česar so se dotaknili. Tega se ne bojim reči. Vse so prodali poceni. Denar so vzeli in vse uničili.
BALAŽIČ: V Splitu so začudeni, da edina pivovarna v krogu 400 kilometrov, s kakovostno vodo, dela z izgubo. Menijo, da je edina rešitev stečaj in prodaja. Potencialnih kupcev je več, najbolj resen naj bi bila bavarska družba, lastnica blagovne znamke Kaltenberg.
DOMLJANOVIČ: V primerjavi z minulim letom smo proizvodnjo povečali za 15 %. Nikomur ni jasno, zakaj ustavljamo proizvodnjo. Kupci, razpošiljavci in trgovci nas podpirajo.
BALAŽIČ: Okoli 160 delavcev Jadranske pivovarne je odločenih nadaljevati delo. Proizvajali naj bi pivo Kaltenberg, ki ga tukaj polnijo po licenci, z nekaterimi dobavitelji so se tudi dogovorili, da jim bodo za zdaj brezplačno dobavljali surovine za proizvodnjo.
PESEK: Kakšen je ta komentar na to zgodbo Pivovarne Laško in njene enote v Splitu?
NOVKOVIČ: Ja, to je ena od, lahko, zelo tragičnih zgodb tudi v slovensko - hrvaških odnosih konec koncev, ki so že zelo, zelo hudi. Ampak če gremo od začetka...
PESEK: Na čisti tržni princip, če pogledamo.
NOVKOVIČ: Na tržnih principih je zelo enostavno. Lastnik je kupil to pivovarno, kupil jo je pač za določen denar...
PESEK: Ne samo pivovarno, eno podjetje, v katerem...
NOVKOVIČ: Ampak tudi celoto.
PESEK: Tako. Tam je odprodal nekaj podjetij...
NOVKOVIČ: Ima pravico, da proda katerikoli del pivovarne, celotnega podjetja, to sploh ni pomembno. Tisto, kar je v tem primeru po moje pomembno, je naslednje, cilj pivovarne, ali nekega koncerna, kakorkoli, bi moral biti širiti se na tuje trge tudi. V tem primeru vidimo, v Splitu, da se umikajo. Ne umikajo se sicer tržno, ampak s tem, ko umikaš svojo naložbo iz Hrvaške, to pomeni tudi, da tvegaš na nek način, kaj se bo zgodilo, z vso publiciteto in tako naprej, s prodajo tega podjetja oziroma s prodajo piva na tem trgu. To, da greš likvidirati podjetje, pomeni, da poskušaš iztržiti čimveč zase. Pomeni, da bodo prodali lahko, ne vem, za stanovanja, lahko bodo prodali karkoli, ne vem, kaj je v ozadju, ampak dejstvo je, da poskuša lastnik vzeti denar iz tega podjetja ven in zapreti, mogoče tudi zaradi tega, da konkurenca ne bi prišla na ta trg. To je vse odprto.
PESEK: Kaj pa, če rabijo samo denar?
NOVKOVIČ: Saj to je pa to, kar je zelo pomembno. V tem trenutku vemo, da je tudi odprta skupščina Pivovarne Laško in dokapitalizacija. Kdo bo dokapitaliziral Pivovarno Laško, je seveda še odprto vprašanje, ampak če bodo to povezane osebe od Pivovarne Laško, potem pomeni samo eno: da gre Pivovarni Laško v tem primeru za obrambo imperija s strani Boška Šrota in sicer na račun tudi dolgoročnih interesov na tujih trgih, ampak če tudi manjšega imperija. Če ponazorim majčkeno mogoče...
PESEK: Ja, na kratko samo.
NOVKOVIČ: Na kratko. Mesto ni ekonomsko adekvatno, zelo podobno, ampak je primer za Sovjetsko zvezo, ki je pač ekonomsko bila samozadostna. Rusija sama ni mogla obdržati Sovjetske zveze, ampak se je skrčila in je znotraj lahko obdržala to, kar ima zdaj. in približno to v tem trenutku dela tudi Pivovarna Laško, seveda ne... Pozabimo politiko, ideologijo, gre pravzaprav za obrambo svojega imperija v manjši meri, kot je bilo doslej.
PESEK: Gospod Ude, samo še na kratko, zakaj hočejo delavci stečaj in ne likvidacije?
UDE: No, delavci...
PESEK: Kje je tu razlika zanje?
UDE: Za njih v bistvu posebne razlike ni, čeprav bi pri redni likvidaciji praviloma morali dobiti celo več kot pri stečaju, oni sami. Ampak vprašanje je, kaj je zadaj. Tu so sigurno slovensko - hrvaški odnosi, igrajo svojo vlogo, saj se spomnite dogajanj na Hvaru in tako naprej. Nikoli ni čiste ekonomije in čistega prava v teh odnosih.
PESEK: Je še kaj zadaj.
UDE: In oni očitno mislijo, da imajo nekega strateškega kupca, ki bi v primeru stečaja kupil celotno podjetje z blagovno znamko vred in potem na novo vzpostavil proizvodnjo, ker firma gre seveda v stečaj.
NOVKOVIČ: Samo paralelo, če smem.. Ista zgodba je kot z LTH-jem. Tam si delvci želijo stečaj zaradi tega, ker verjamejo, da bo nekdo prišel in nadaljeval proizvodnjo. Če pa gre v likvidacijo firma, pa to ni garancija.
PESEK: Je pa to konec. Hvala vama za vajine nocojšnje komentarje. Smo že malenkost prekoračili naš čas.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Koren Janja,Balažič Drago,Pesek Rosvita
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 29. 04. 2009
Termin: 22:00
Trajanje:19