gospodarske krize do zdaj.
GORDON BROWN (britanski premier): Države skupine G20 so začele z izvajanjem največje makroekonomske podpore v zgodovini. Naš proračun je vedno bolj poln in ob koncu prihodnjega leta bodo naša gospodarstva prejela skupno tri trilijone dolarjev.
META DRAGOLIČ: Mednarodni denarni sklad bo za pomoč manj razvitim in tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, po novem imel na voljo 750 milijard dolarjev, poznavalci pa menijo, da so voditelji tako skušali prikriti tudi dejstvo, da se jim ni uspelo dogovoriti o dodatnih finančnih spodbudah posameznih držav.
BARACK OBAMA (ameriški predsednik): Dogovorili smo se o učinkovitih ukrepih za povečanje gospodarske rasti in o tem, kaj je treba storiti, da do take krize ne bi več prišlo.
DRAGOLIČ: Zaostrili so tudi pravila delovanja mednarodnih finančnih institucij.
BROWN: Določiti moramo mednarodne proračunske standarde, urediti delovanje kreditnih agencij, da si med seboj ne bi več nasprotovale.
DRAGOLIČ: Francoski predsednik Sarkozy, ki je v zadnjih dneh kar nekajkrat zagrozil, pa je bil posebej zadovoljen z odločitvijo o državah, ki nočejo sodelovati v boju proti utajam davkov.
NICHOLAS SARKOZY (francoski predsednik): Govorili smo o davčnih oazah in začeli uporabljati frazo »časi bančniške tajnosti so minili.« Ponavljam: časi bančniške tajnosti so minili. To je podpisalo vseh dvajset udeleženk zasedanja.
DRAGOLIČ: Posebej hitro rastočim izvoznim gospodarstvom naj bi pomagalo 250 milijard dolarjev za spodbujanje svetovne trgovine, tako da med nekaj več kot dvajsetimi udeleženci sestanka ni bilo razočaranih.
DMITRIJ MEDVEDJEV (ruski predsednik): Pred 20, 25 leti si je bilo nemogoče predstavljati, da bi voditelji tako različnih držav s tako različnimi gospodarstvi, miselnostmi in zgodovino sedle za isto mizo in v teh težkih razmerah dosegle sporazum.
DRAGOLIČ: Očitno več težav kot z reševanjem svetovnega gospodarstva so imeli voditelji s skupinsko sliko. Kar dvakrat so se zbrali, pa na njej še vedno ni vseh. Prvič ni bilo kanadskega premiera, drugič italijanskega, v tretje pa nato niso poskušali.
BOBOVNIK: Zelo pisano in kvalificirano druščino strokovnjakov in ekonomistov smo zbrali, da nam razložijo, kako, kaj bo to današnje srečanje prineslo v naše vsakdanje življenje. Dober večer, gospodje.
DR. MOJMIR MRAK (Ekonomska fakulteta univerze v Ljubljani): Dober večer.
DR. JOŽE P. DAMIJAN (Inštitit za ekonomske raziskave): Dober večer.
MITJA GASPARI (minister za razvoj in ekonomske zadeve): Dober večer.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ (Fakulteta za management Univerze na Primorskem): Dober večer.
BOBOVNIK: Ali je v tem obdobju, gospod Mrak, v tem obdobju krize, edina prava rešitev neki svetovni ukrepi, ki zajemajo vse države, ves planet, ves svet?
MRAK: Ja, jaz mislim, da, glede na to, da je ta kriza bistveno drugačna, kot so bile dosedanje. Gre za globalno krizo in očitno je, da globalne krize, takšna kot je, se z nekimi parcialnimi ukrepi na posameznem nivoju žal ne da reševati. In to je že zdaj drugi sestanek, ki kaže na zavedanje tega, da je treba to krizo reševati dejansko globalno.
BOBOVNIK: Ocene današnjega srečanja so od izjemno uspešno do zgodovinsko. Podpišete?
MRAK: To zgodovinsko ne bi, bi pa, da je pa bilo uspešno, pa mislim, da da. Zlasti na to, kar se je pričakovalo še mogoče kakšen dan pred samim zasedanjem. Bilo je tudi, mislim, da je bilo rečeno, da je bilo sploh vprašanje, ali bo prišlo do skupnega dogovora. To, da je prišlo do dogovora, jaz mislim, da je zelo dobro in tudi nekatere stvari v tem dogovoru so po moje res zelo pomembne.
BOBOVNIK: Gospod Damjan, kako to, da se nam je še včeraj zdelo povsem normalno, da se proizvodnja zaradi cenejše delovne sile in nespoštovanja okoljskih standardov seli na vzhod, da se potem dobiček seli v davčne oaze, da menedžerji, ki so to pogrunatli, dobivajo milijonske nagrade, svet pa je drvel v neko krizo?
DAMIJAN: Glejte, s samim tem dogajanjem, se pravi z evolucijo, ali pa s selitvijo proizvodnje iz razvitih držav v nerazvite države, ni nič narobe samo po sebi, ker so s tem največ pridobile prav nerazvite države. Namreč to je pomagalo razvoju, predvsem recimo azijskim državam, Kitajska, Indija, vse ostale azijske države so s tem ogromno pridobile. Ljudje tam so, recimo okrog 300 milijonov ljudi se je prebilo izpod meje revščine na neki bolj normalen življenjski standard. Se pravi, s tem ni nič narobe. Kar je bilo narobe, je bilo predvsem v razvitih državah to, da niso dobro regulirale finančnega sistema. In mislim, da ni... Tukaj ne gre recimo za krizo na strani proizvodnje oziroma proizvodnih podjetij, ampak na strani finančnih podjetij, ker ni bilo prave regulative. In tam seveda je šlo za neke kaskadne sisteme...
BOBOVNIK: Ampak zakaj potem pravimo, da se ta kriza seli tudi v realni sektor?
DAMIJAN: Problem je predvsem v tem, ker se je kriza začela v finančnem sektorju in zdaj realni sektor, gospodarstvo, ne more dobiti denarnih sredstev, kreditov za tekoče poslovanje. Se pravi, kriza, ki je nastala v razvitih državah, se seli počasi v nerazvite države in zdaj prav ti ukrepi, ki jih je sprejela skupina G20, poskušajo pomagati nerazvitim državam, ki bodo zašle v plačilnobilančne težave, da se pač nekako lažje financirajo.
BOBOVNIK: Gospod Gaspari, tudi Svetovna banka, ali pa Mednarodni monetarni sklad sta soavtorja te krize. Bosta ti dve organizaciji zdaj sposobni napisati sanacijski program, v narekovaju? In ga izvesti seveda.
GASPARI: No, pisali ga verjetno ne bosta, izvajali ga pa verjetno bosta v nekaterih državah, ne v vseh. Jaz mislim, da je problem v tem, da ti organizaciji ne moreta pisati sanacijski program za Združene države Amerike ali pa Nemčijo, ampak ga lahko pišeta recimo za kakšno državo v Aziji ali pa kakšno državo v vzhodni Evropi. To, da so jih dokapitalizirali, finančno okrepili, je dobro, problem pa je, da je ta trenutek finančni primanjkljaj ne v državah v razvoju, ampak v razvitih državah. To je pa specifičnost te krize v primerjavi s prejšnjimi, zato tudi tako pozna reakcija vseh mednarodnih institucij.
BOBOVNIK: Nekateri so prepričani, da reševanje azijske krize v devetdesetih letih ti dve organizaciji nista izpeljali najbolj uspešno.
GASPARI: Ja, saj so... Zaradi tega pa nastajajo krize, ker so posegi...
BOBOVNIK: Ja, ampak a zdaj bosta pa uspešni?
GASPARI: Jaz mislim, da bo še kakšna kriza prišla za to krizo, ampak vprašanje samo, ali tako globoka in tako močna, kot je ta. Ta je nastala predvsem zaradi tega, ker v trenutku neke druge krize, če se spomnite, pred približno sedmimi leti, ali pa nekaj takega, v Združenih državah Amerike so denarne politike popolnoma popustile zaradi takratnih dogodkov, recimo z napadom na Trgovinski center v New Yorku, potem pa pozabile na to, da je seveda denarja preveč v obtoku. In takrat so začeli tisti, ki so denar imeli, iskati donose in donose so našli tako, da so jim ponudili tisti, ki so imeli ideje, tvegane instrumente.
BOBOVNIK: Gospod Šušteršič, v Londonu so včeraj in danes dograjevali nek svetovni sistem, ki se ni pokazal za uspešnega, zdaj pa reguliramo neuspešen svetovni sistem.
ŠUŠTERŠIČ: No, jaz ne bi trdil tako prepričano, da se je svetovni sistem pokazal za neuspešnega, mislim, da gre tukaj bolj za neke korekcije. Glavni poudarek, ki smo ga danes slišali, je bila boljša regulacija finančnega sistema. Tukaj ne gre toliko za to, da se ga spravi pod neko večjo kontrolo, ampak da se predvsem bolje presodi, katera so tista tveganja, ki so pomembna, da se zna bolje razbrati tvegane naložbe in seveda to ustrezno regulirati, ali pa preprečevati, omejevati najbolj tvegane posle. To se v preteklosti ni delalo. Mislim, je tudi normalno na nek način, v tem okolju poceni denarja, velikih investicijskih priložnosti...
BOBOVNIK: Ampak ekonomiste imamo za to, da pravi čas opozarjate na takšne preteče nevarnosti.
ŠUŠTERŠIČ: Ja...
BOBOVNIK: Pa niste, ali pa niso.
ŠUŠTERŠIČ: No, glejte, seveda, ampak to je podobno kot z neko novo boleznijo. Najprej se mora bolezen pojaviti, potem jo lahko spoznaš in reagiraš nanjo.
BOBOVNIK: Ampak spoznali smo jo tam že 1925., 1928.
ŠUŠTERŠIČ: Ne bi rekel.
BOBOVNIK: Ne. Najpomembnejši zaključek današnjega srečanja; kaj se vam zdi najpomembnejše?
MRAK: No, jaz mislim, da najpomembnejši zaključek je ta finančna krepitev mednarodnih finančnih institucij, delno Mednarodnega denarnega sklada. Tu gre za dva kanala. Eno je, da se je bistveno povečala kreditna linija, ki jo lahko Mednarodni denarni sklad dobi v primeru, da jo potrebuje, drugo, dogovor o novi izdaji teh tako imenovanih posebnih pravic črpanja prvič po, mislim, da dvajsetih letih. In pa tretje, zanimivo je, da je bilo rečeno, da Mednarodni denarni sklad ima možnost, da bi se zadolževal na mednarodnem finančnem trgu. To je imel že do zdaj možnost, ampak to je zdaj eksplicitno povedano, kar daje mogoče slutiti, da bo tudi do tega prišlo. Skratka gre za precejšnje spremembe.
BOBOVNIK: Ja, skoraj neverjetne številke so omenjali danes, gospod Gaspari. Tisoč milijard, ruski premier celo pet tisoč milijard. Res pa ni omenjen čas, v katerem naj bi ta pomoč zafunkcionirala. Verjamete tako velikim številkam?
GASPARI: To, tisoč milijard ni tako velika številka. To je 10 procentov ameriškega družbenega proizvoda, kar ni dramatično velika številka, če si predstavljate, da je Amerika samo za svoje potrebe že porabila čez tisoč milijard. Tako da...
BOBOVNIK: Ampak številka, ki jo omenja ruski premier, pet tisoč milijard, to pa je precej več.
GASPARI: No, ampak tega ne bo.
BOBOVNIK: Ne verjamete torej v te številke?
GASPARI: Ne, predvsem ne od Rusov.
BOBOVNIK: Je v Ameriki začetek vsega zla tokratne krize?
DAMIJAN: Ja, v tokratnem primeru najbrž res, ker so, ameriške denarne oblasti so, kot je že gospod Gaspari prej povedal, popustile v času, v začetku tega tisočletja preveč ohlapno denarno politiko so imele in potem seveda so zelo opustile regulativo na denarnem trgu oziroma finančnem trgu.
BOBOVNIK: Kaj pa, če smo vsi pravzaprav obsedeni s to rastjo gospodarstva? Kaj, če prihaja čas, ko te rasti preprosto ne bo?
ŠUŠTERŠIČ: No, jaz mislim, da si je zelo težko predstavljati, recimo, da bi ljudje ohranili delovna mesta, da bi se odpirala nova delovna mesta, brez neke gospodarske rasti. Mislim, da je ključni nauk tega, kar se je dogajalo, recimo tudi v Sloveniji v zadnjih letih in kar se dogaja letos, da je nihanje gospodarske rasti zelo močno povezano z nastajanjem in umiranjem delovnih mest. Tako da jaz ne bi kar pozabil na gospodarsko rast. Mislim, da bi ljudje, navadni ljudje, imeli pravzaprav največ škode od tega, če bi jim ne uspelo dosegati gospodarske rasti.
BOBOVNIK: Forum za finančno stabilnost naj bi danes dobili, nekakšen formaliziran organ, ki bi ga sestavljali guvernerji nacionalnih bank. Če bodo sprejemali pametne ukrepe, kako prisiliti države, da jih bodo spoštovale, da jih bodo uresničevale?
MRAK: Glejte, to je mislim, da ena stvar, ki je sigurno en korak naprej od tega foruma, ki je do sedaj obstajal. Gre za bolj formalizirano institucijo, kako bo pa stvar funkcionirala, pa zdajle, vsaj nam, iz tega dokumenta ni popolnoma jasno. Jaz mislim, da je to eno veliko vprašanje, kako bo ta stvar funkcionirala v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom, ker dejansko bomo imeli zdaj dve instituciji, ki bosta na nek način se ukvarjala s stvarmi. Saj imata v osnovi deljeno delo, ampak mislim, da to bo potrebno dejansko v naslednjih mesecih, pa verjetno letih, razviti nek, nek ta, tako imenovano upravljanje s finančnim svetom. Ta grupa 20 očitno se kaže kot tisto, ki dejansko začenja zamenjevati grupo 7, 8, kar je tudi prav.
BOBOVNIK: Čeprav nekateri še danes mislijo, gospod Damjan, da ni v Londonu zasedala skupina G20, ampak skupina G2 + 18 statistov, ali pa G8 + 12 statistov.
DAMIJAN: Mislim, da ni čisto tako, ker zdaj se je pokazalo, da enostavno te velike države, recimo ZDA, ne morejo same niti sebe rešiti, kaj šele, da bi reševale svetovno gospodarstvo. Enostavno se je pokazalo, da je v tem vmesnem času, v teh 20, 30 letih, nastalo veliko novih močnih ekonomij, med drugim tudi azijske ekonomije in Rusija, ki enostavno morajo imeti bolj enakopravno vlogo v svetovnem gospodarskem sistemu.
BOBOVNIK: Kakšna je danes realna moč Kitajske, Brazilije recimo, in teh držav?
DAMIJAN: Torej te štiri glavne, se pravi Brazilija, Rusija, Kitajska in Indija, so danes dejansko tam nekje, kot je Evropska unija plus ZDA. Se pravi, se pričakuje do leta 2030, da bo Kitajska recimo prevzela primat v svetovnem gospodarstvu. In takrat bo seveda glavnina odločanja v svetovnem gospodarstvu tudi na njeni strani in vloga ZDA naj bi ustrezno temu tudi padla.
BOBOVNIK: Ja, poglejte, veliko govorimo, gospod Gaspari, o neki družbeni odgovornosti. Ali si je mogoče predstavljati družbeno odgovornost, če je lastnik v Washingtonu, proizvaja pa nekje v Gvatemali? Si je mogoče predstavljati družbeno odgovornost za tiste delavce tam, za okolje na tako oddaljeni lokaciji?
GASPARI: Ja, to je odvisno od tistega kapitala, ki je šel v tako investicijo in njegovih lastnikov. To je zdaj težko reči, da samo dislokacija pomeni že slabo ali pa neodgovorno upravljanje. Res pa je, da današnji čas verjetno v svetu politiko bolj vodijo multinacionalke, kot pa nacionalne ekonomije oziroma oblasti v mnogih primerih, tako da nek notranji konflikt obstaja. Kako se bo razrešil čez čas, je pa danes še vprašanje. To je ta pogovor o nekem novem ustroju svetovnega gospodarskega sistema, ki je pa ta trenutek še bolj v povojih kot pa v kakšni resni analizi.
BOBOVNIK: Potegnimo črto, poskušajmo potegniti črto: včerajšnje in današnje srečanje G20 - nujen in potreben ukrep?
MRAK: Jaz mislim, da ja, nujen in potreben, dosežki pa, bi rekel, mogoče celo majčkeno boljši, kot so bili pričakovani. En velik minus tega, kar bi si človek nekako želel, je, da praktično ni bilo nič resnega rečeno o protekcionizmu. Mislim, resnega v tem smislu, da kaj tukaj narediti. Celo en korak nazaj je po mojem od decembrskega sestanka, kjer je bil dan zelo jasen commitment, zaključiti DOHA rundo pogajanj. Tokrat o tem ni govora. To ni dobro, to je slabo.
BOBOVNIK: Ja, protekcionizem. Kaj pa okolje?
ŠUŠTERŠIČ: Ta sestanek je bil sklican zaradi gospodarske krize in mislim, da je nekako logično, da je bilo okolje v drugem planu, čeprav so to pomembna vprašanja in en, recimo, mogoče drugačen razvojni model bo moral tudi drugače upoštevati okolje.
BOBOVNIK: Pa se vi in mi vsi skupaj lahko strinjamo, da sta to dve povsem ločeni vprašanji, gospodarstvo in varstvo okolja?
ŠUŠTERŠIČ: Ne, seveda ne. Glejte, danes je vedno bolj očitno, da se gospodarski razvoj lahko dogaja tudi skupaj, z roko v roki z razvojem okolja pa s skrbjo za okolje. Nove energetske tehnologije recimo, ki so hkrati okolju prijazne, zmanjšujejo porabo energije, zmanjšujejo emisije škodljivih plinov, so hkrati lahko tudi gospodarsko zelo zanimive.
BOBOVNIK: In vprašanje za to stran, tisto, ki nas najbolj zanima: Kdaj bodo tudi danes sprejeti ukrepi prijeli?
DAMIJAN: To je pa veliko vprašanje. Jaz nisem prepričan, da bo ta zadnji paket ukrepov, ki so ga danes sprejeli, tudi prijel, ker mislim, da bo ta kriza malce daljša, kot si sami predstavljamo ali pa si hočemo priznati. Je pa predvsem pozitivno to, da imamo eno tako koordinacijo sedaj na svetovni ravni, ki se je spoprijela s tem in to lahko da na dolgi rok, ozroma poveča predvsem zaupanje v svetovnem gospodarstvu.
BOBOVNIK: Gospod Damijan, koordinacija bogatih, velikih.
DAMIJAN: Seveda, ampak poglejte, tukaj imate notri tudi nekatere nerazvite države oziroma azijske države, ki so enako pomembne, ki enako soodločajo tukaj. Ampak pomembno je predvsem to, da imamo sedaj neko... Da se poveča zaupanje v svetovno gospodarstvo in to lahko potem dvigne optimizem in s tem se seveda tudi poveča povpraševanje razvitih držav po proizvodih, ki jih proizvajajo v nerazvitih državah. In to lahko potegne svetovno gospodarstvo navzgor.
BOBOVNIK: Če začnemo jemati zdravilo danes, kdaj bodo prvi znaki ozdravitve?
GASPARI: Odvisno od kvalitete zdravila in verjetno narave bolezni.
BOBOVNIK: Ocenjujete to zdravilo, ki smo ga, o katerem danes govorimo, za kvalitetno?
GASPARI: To bi bil lahko aspirin ta trenutek.
BOBOVNIK: In narava bolezni je, kakšna?
GASPARI: Nekoliko hujša od tega, ki jo ozdravi aspirin.
BOBOVNIK: Poglejte, gospodje, še za en kometar vas bom prosil. Doma se namreč v teh dneh čudimo, kako je lahko skupina Istrabenz lani pridelala, mislim, da 220 milijonov izgube in na nivoju holdinga in posameznih družb nabrala skoraj milijardo dolgov. Včeraj se je temu čudil tudi guverner nacionalne banke. Poglejmo na kratko.
DR. MARKO KRANJEC (guverner Banke Slovenije): Naša prihodnost ni toliko v finančnem inženiringu in razvijanju finančnih holdingov. Tukaj je bilo preveč, po moje, kratkoročnega maksimiziranja dobičkov, špekulativnega obnašanja. Prej ko slej bi se zgodilo, da bi ti baloni, kot vidite, so se v svetu zgodili in so se tudi pri nas zgodili. In zato jaz na splošno ne pričakujem velike dodane vrednosti od finančnih holdingov. Mislim, da bo tukaj potrebna celo regulativa.
BOBOVNIK: Kaj menite, gospod Gaspari, sta Istrabenz in Petrol, recimo s temi medsebojnimi nakupi delnic, napihovala ta balon, o katerem govori guverner?
GASPARI: No, jaz bi težko sodil zdaj, bi rekel, notranjo logiko tega. Tisto, kar sam nisem razumel, je bila pa strategija Petrola, ki je šel z enim ogromnim vložkom, relativno velikim vložkom v Istrabenz brez strategije, ki bi jo pojasnil lastnikom in javnosti takrat, ko je to naredil. To medsebojno lastništvo ne vem, čemu je služilo v principu. Te strategije ni bilo jasno razložene na začetku.
BOBOVNIK: Je pa napihovalo ta balon cen?
GASPARI: Ja, vsekakor. Marsikaj je napihovalo cene, tako v Evropi, v svetu kot v Sloveniji. Saj konec koncev je borza lani poskočila za odstotke, ki gredo čez, mislim, da 100 odstotkov, in letos padla za približno podobne odstotke. Tako da to so izjemne situacije, kjer so nekateri izjemno zaslužili, zdaj bodo pa tisto, kar so zaslužili neizjemno izgubili.
BOBOVNIK: Plačali bomo pa vsi, ne? Tudi tisti, ki nismo.
GASPARI: Počakajmo, bomo videli. Najprej bodo verjetno plačali tisti, ki so najprej veliko zaslužili.
BOBOVNIK: Ministrski kolega gospoda Gasparija, minister za gospodarstvo, pravi, gospod Damjan, da nič hudega konec koncev, če gre holding v stečaj, da bodo hoteli delali naprej in druge reči. Je res stvar tako enostavna?
DAMIJAN: Glede tega konkretnega primera se strinjam z gospodom Lahovnikom. Namreč ta holding zaposluje, mislim, da pet ljudi, ne bo nobene škode od tega, če propade. Ta podjetja, ki so bila v lasti tega holdinga, bodo še naprej poslovala, verjetno bodo dobila celo bolj kvalitetne lastnike, ki bodo bolj znali z njimi dobro gospodariti. Tako da tukaj se jaz ne bojim kakšnega...
BOBOVNIK: Ampak znotraj tega holdinga je tudi 16 odstotkov malih delničarjev. Tisti bodo izgubili vse, še tisto, kar so dobili takrat s tistimi certifikati po koncu socializma.
DAMIJAN: Seveda, to je pa problem tega, ker so bili delničarji Istrabenza in pa Maksime in tako naprej. Tukaj bo res prišlo do tega in tukaj se bo treba seveda vprašati o odgovornosti tistih, ki so vodili ta holding.
BOBOVNIK: Gospod Mrak, banke danes na eni strani iščejo neko celovito rešitev za ta problem, na drugi strani pa plenijo.
MRAK: Ja, očitno je - jaz moram reči, da stvari ne poznam toliko natančno, razen skozi medije - očitno, da imajo, da je situacija posameznih bank zelo različna in imajo zelo različna zavarovanja. In v tem kontekstu je tudi logično, da je zelo težko priti do nekega soglasnega dogovora, kako naj bi stvar reševali. In dejstvo je, da se, vsaj tako kot kaže, rešuje vsak tako, kot ve in zna in misli, da je za sebe najbolje. Je pa vprašanje, če je to dejansko za reševanje kompletnega paketa pametno.
BOBOVNIK: Ampak ali se vam to vendarle ne zdi dvolično, dopoldne se pogovarjamo, kako bomo vsi skupaj ravnali in kako bomo potrpežljivi, da bi družba ostala, popoldne pa zaplenimo?
MRAK: Ja, kot rečeno, so... Videli smo že po tem, da sindikat oziroma ta konzorcij bank, ki je bil na začetku sicer formiran in ga je vodila UniCredit banka, tako sem jaz razumel, po določenem času vodenje tega konzorcija je nekako povedalo, da more voditi konzorcija, ker so preprosto interesi bank tako različni. Čim je temu tako, je potem samo vprašanje časa, kdaj bodo posamezne banke začele iz paketa izstopati. Vedeti moramo, da imajo banke, prvič, zelo različen obseg terjatev do Istrabenza, se pravi, da je v njihovem portfelju lahko Istrabenz različno pomemben. Druga stvar, ki pa je, tu imamo jaz mogoče majčkeno drugačno mnenje kot Jože, jaz nisem čisto siguren, če ti greš s holdingom, recimo tako narediti, da se tako naredi, da to nima nobenih resnih implikacij na upniško-dolžniška razmerja tudi firm, ki so v okviru holdinga. Tako da... Jaz upam, da je temu tako, kot je rečeno, nisem pa tako prepričan.
BOBOVNIK: Gospod Šušteršič, bruto domači proizvod plus tri odstotke, vrednost nekaterih vrednostnih papirjev plus 30 odstotkov. Zakaj niste opozorili državo in državljane, da je tu neka napaka, da to ne more trajati v nedogled?
ŠUŠTERŠIČ: Lani enkrat smo imeli na TV Slovenija neko omizje o teh finančnih zadevah, takrat sem jaz zelo jasno povedal, da na borzo je treba vlagati denar, za katerega ti ne bo pretirano žal ali pa ne boš eksistenčno ogrožen, če ga izgubiš. Tudi vsakemu, ki me vprašal glede tega, sem povedal ta nasvet, pač, ne vlagati prihrankov, ne seliti vsega, kar imaš, iz bank recimo, ali pa iz nogavic, na borzo zato, ker so trenutno visoki donosi. Tako da jaz sem svoje naredil, več kot to pa ne morem.
BOBOVNIK: Predsednik vlade pravi, naj bomo optimisti. Če bi zdaj rangirali: zelo optimističen, malo manj optimističen, zelo malo optimističen?
GASPARI: Ja, po tisti teoriji napol polnega ali pa napol praznega kozarca, odvisno od vašega, bi rekel, karakterja.
BOBOVNIK: Ampak vendarle, minister za razvoj ste, nas lahko pomirite v tem času, ali je treba paziti?
GASPARI: Ja, če bi gledal s stališča razvoja, potem ta trenutek najbrž ne, če je minus 4. S stališča časa pa ja, ker ta kriza se mora končati, tako so se tudi druge končale. Upati je, da se bo končala prej, kot mi nekako pesimistično mislimo, da se bo, čeprav kazalci v Evropi, po svetu, pri nas ta trenutek še ne kažejo, da smo na dnu.
BOBOVNIK: Se bo prej, se bodo efekti prej pokazali tam, kjer se je začelo, v Združenih državah?
GASPARI: Vsekakor. Tako, kot se je začelo najprej v Združenih državah, se bo verjetno najprej končalo tam, in tam, kjer se je kasneje začelo, kot pri nas, se bo tudi kasneje popravilo.
BOBOVNIK: Hvala lepa, gospodje, za razlage in za to, da ste prišli. Hvala lepa.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko,Dragolič Meta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 02. 04. 2009
Termin: 22:01
Trajanje:26