ERIK BLATNIK: Abanka je, tako kot včeraj NLB in Banka Celje, delnice prodala prek borze. Kupec je s poslom, vrednim okoli 26 milijonov evrov, dobil več kot 2,5 odstotka Mercatorja in dobrih 3,2 odstotka Pivovarne Laško. Šrotov Infond Holding tako obvladuje le še nekaj več kot 24 odstotkov Pivovarne Laško in slabih 9 odstotkov najboljšega soseda. Infond Holding se je na prodaje zaseženih deležev odzval preko spletnega portala borze. Sporočili so, da so nad potezami bank neprijetno presenečeni. Po njihovem mnenju so bili deleži prodani prepoceni, s čimer so banke oškodovale Infond Holding, zato že napovedujejo tožbe. Premoženje Šrotovega imperija, zgrajenega okoli podjetij Atka Prima, Kolonel, Center Naložbe in Infond Holding, tako počasi kopni. Pričakovati je, da bodo šle te družbe zaradi prevelikih dolgov slej ko prej v stečaj. Zaradi včerajšnje prodaje zaseženih delnic je Infond Holding danes že objavil, da je plačilno nesposoben. Družba ima namreč zaradi manevra banka za več kot 70 milijonov evrov izgube. Žrtve stečajev bodo predvsem mali delničarji Centra Naložb in Infonda Holdinga, skupaj jih je več kot 65 tisoč.
GREGOR GRMEK (borzni analitik, DZU Ilirika): V primeru stečaja to lahko pomeni, da bodo ti delničarji ostali v bistvu brez vsega.
BLATNIK: Vsak korak, povezan s propadom Šrotovega imperija, budno spremljata tako politika kot stroka.
ANDREJ VIZJAK (SDS): Če pa je ta korak namenjen povečevanju vpliva politike v tej gospodarski družbi, pa je to slabo. In bojim se, da je ta drugi scenarij, torej, da je državi v interesu se zopet politično vključiti v ta velik trgovski sistem, kar bo pa za ta trgovski sistem gotovo slabo.
DR. MATEJ LAHOVNIK (minister za gospodarstvo): Poglejte, v tem trenutku država, ne KAD ali SOD, ni kupil niti ene delnice, kolikor sem seznanjen, iz te skupine. Tako da v tem trenutku gre za nek ekonomsko logičen proces. Kot sem že prejšnji teden povedal, imajo banke škarje in platno v svojih rokah.
BORUT JAMNIK (predsednik upravnega odbora Kapitalske družbe): Kapitalska družba je pripravljena voditi razgovor z imetniki prevzetih delnic, dejstvo pa je, da Kapitalska družba prodajalec portfeljev in si vsaj v novih nakupih ne bo privoščila vstopati v družbe kot pomembnejši lastnik z večinskim deležem.
BLATNIK: Infond Holding naj bi imel po nekaterih informacijah od danes naprej še okoli 257 milijonov evrov dolgov. Približno 104 milijone dolguje bankam, okoli 30 milijonov ima najetih v tujini, približno 120 milijonov pa naj bi mu posodila podjetja v Sloveniji, med katerimi sta največja Center Naložbe in Pivovarna Laško. Javnost je tudi pričakovala, da bo skoraj 3 odstotke zaseženih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja danes prodala še državna NKBM, a se to ni zgodilo.
BOBOVNIK: Ja, gospodje Kovač, Novkovič in Lipnik, dober večer.
DR. BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani): Dober večer.
GORAN NOVKOVIČ (Žurnal): Dober večer.
KAREL LIPNIK (Finance): Dober večer.
BOBOVNIK: Gospod Kovač, zakaj NKBM nekako okleva s tem zasegom in prodajo, za razliko od drugih bank? Kaj mislite?
KOVAČ: No, po mojem mnenju bo najbrž v najkrajšem času tudi ta banka posegla po enakem ukrepu. Morda so zdaj v tem hipu še malce počakali, ampak mislim, da je splošno mnenje bankirjev, da bodo seveda nadaljevali s takšno politiko.
BOBOVNIK: Razglašena nesolventnost, nesposobnost plačila kakorkoli spreminja razmerja med Infondom Holdingom in bankami?
KOVAČ: No, v tistem hipu, ko bo uradno razglašena plačilna nesposobnost, tukaj začne delovati tudi zakonodaja in poslovne omejitve so seveda mnogo večje kot pa tudi sicer in v bistvu gre na nek način za začetek predstečajnega postopka.
BOBOVNIK: Se lahko zgodi, da bi Nova kreditna banka iz Maribora morala svoje terjatve uveljavljati v stečajnem postopku, recimo?
KOVAČ: Lahko, če bi seveda do tega prišlo. Ampak mislim, da bodo banke poskrbele predčasno za reševanje svojih terjatev.
BOBOVNIK: Gospod Novkovič, banke zdaj, če nekoliko poenostavimo, te deleže prodajajo same sebi. Zakaj? Zato, ker ni kupcev ali ker čas za prodajo ni primeren?
NOVKOVIČ: Mislim, da se tukaj dogaja nek scenarij, oziroma filozofija, ki je bila pravzaprav pri tej vladi že, ko je šlo za krizna... podjetja v krizi, na začetku krize, na začetku tega leta, pravzaprav prisotna. Gre za to, da verjetno vsi čakajo, kaj se bo zgodilo s krizo in kakšne bodo cene na, cene delnic, cene na borzi in tako naprej. Skratka v tem trenutku se jim očitno zdi modro počakati. Druga zgodba, ki je tukaj v ozadju, pa je, da tudi zaradi same zgodbe s Pivovarno Laško ni pravi trenutek. Namreč, če pogledamo signale, tudi s strani politike, ni bilo pravih signalov, da je zaželen tujec, ni bilo pravih signalov, da... Ni bilo denarja doma, pravzaprav, kakšnega strateškega partnerja in tako naprej. Skratka na nek način razmere niso najboljše in ta zadnja izjava gospoda Lahovnika kaže na to, da na nek način politika daje signale, ko je rekel, da išče tukaj, da je zaželen strateški kupec, išče, daje signale, da zdaj pa prihaja čas, ko bo treba to tudi vnovčiti.
BOBOVNIK: Poglejte, gospod Lipnik, zdaj, ko v primeru nekega drugega slovenskega podjetja veliko govorimo o ustreznem ali neustreznem zavarovanju kreditov, ali dosežene cene pri teh prodajah zdaj pomenijo, da so bili krediti Laškega, skupine, ustrezno zavarovani?
LIPNIK: Glede na to, da ima Laško trenutno več dolgov kot premoženja, v vsakem primeru niso bili krediti, vsaj ne vsi, ustrezno zavarovani. Če pogledamo konkretne posle, vidimo, da je recimo cena Pivovarne Laško, ki je bila včeraj na borzi, je približno polovico te, kot je recimo si sposodila, oziroma kot si je Infond Holding sposodil pred slabim letom denar. V primeru Mercatorja pa je nekje ravno izravnano.
BOBOVNIK: Banke niso ravnale kot pazljiv in kot dober gospodar?
LIPNIK: Banke mogoče niso vzele dovolj rezerve pri zavarovanju pri samem jemanju kreditov. Se pravi, da niso naredile dovolj presežka, ko so vzele kredit, da bi, recimo v primeru padca cen delnic na borzi, da bi lahko pravočasno še ven potegnile.
BOBOVNIK: Dr. Tajnikar pravi, da bi Mercator in Laško težko dobila slabšega lastnika, kot je bil gospod Šrot. Podpišete, dr. Kovač?
KOVAČ: No, zagotovo, v kolikor je v ozadju bila operacija lastninjenja in so seveda vse te družbe, ki so tako ali drugače bile vezane v poslovni sistem, bile prisiljene pri tem tudi sodelovati in tako ali drugače sofinancirati, recimo te prevzemne zgodbe. S tega vidika je seveda izčrpavanje tovrstnih družb lahko nevarno in najbrž se bo sedaj, ko je ta sistem pravzaprav v razpadanju, za realni sektor, torej vse družbe, ki so vključene v celotni ta poslovni sistem, ali skozi portfeljski del, ali pa v samem jedru, vendarle lažje poslovale.
BOBOVNIK: Ravnajo banke v tem primeru, gospod Novkovič, po ekonomski logiki ali po nareku politike, države?
NOVKOVIČ: Jaz mislim, da gre za oboje na nek način. Kriza je pripeljala Pivovarno Laško na koncu, po vsem skupaj, kar se je dogajalo, v zelo krizno situacijo. In seveda, tudi z ekonomskega zornega kota morajo banke zavarovati svoje premoženje, po drugi strani pa dvomim, da bi banke to počele same. Mislim, da gre za povezavo s politiko, kajti na koncu koncev se ta povezava politike tudi vidi v nekem, bom rekel, zelo rahlo subtilnem nivoju izjav. Čutite nekako, da bi politika spustila strateškega partnerja, tudi tujca, v Pivovarno Laško, da pa bi želela na nek način obdržati 25-odstotni delež v Mercatorju. Tukaj bi se znala ta strategija nacionalnega interesa spet nekako uresničiti.
BOBOVNIK: Ampak zakaj se nam potem, navadnim smrtnikom, zdi, da je država recimo v primeru nekega drugega, primorskega holdinga vendarle pripravljena zamižati, ali pa, da so banke pripravljene počakati?
LIPNIK: V primeru Istrabenza je nekoliko drugačna situacija. V primeru, recimo, če pogledamo sedajle propad skupine okoli Pivovarne Laško, bodo največ škode imele družbe, ki niso imele zavarovane kredite. V tem primeru so to podjetja. V veliki meri je to sama Pivovarna Laško in pa družbe okoli nje. V primeru Istrabenza so pa lastniki Istrabenza si posojila jemali pri bankah. Se pravi, Maksima Holding in FB Investicije, ki sta v lasti Igorja Bavčarja, st posojila jemala pri bankah in če v primeru zdajle pride do stečaja Istrabenza, bodo banke tiste, ki bodo izgubljale premoženje in bodo morale delati odpise. V primeru Pivovarne Laško pa tega ne bo.
BOBOVNIK: Minister Lahovnik sicer pravi, KAD doslej ni kupil še ničesar, ampak KAD pravi, da bi pod določenimi pogoji kupil. Opozicija v tem takoj vidi povečanje vpliva države v nekaterih podjetjih. Gospod Kovač?
KOVAČ: Poglejte, krizne razmere, kakršne so sedaj, in s tega vidika je tudi treba vedeti, da najbrž banke, ko so takrat zavarovale kredite, pred letom, letom pa pol, so imele povsem drugo kalkulacijo, da nihče ni pričakoval tega drastičnega padca, in po drugi strani je zdaj ta intervencionizem, ki je svetovni fenomen, nekaj, kar je najbrž logična poteza. Država vstopa - zdaj, vstopa najbrž za krajši čas, treba je od samega začetka poudariti, da je vstop države, recimo, v takšna podjetja pravzaprav omejen in da bo najbrž v prihodnosti sledila privatizacija in tako dalje. Zdaj, politizacija iz tega je pravzaprav malce sporna, zlasti, če to prihaja iz vrst opozicije tudi v tem primeru, kajti če se je kje začela ta zgodba, se je pred leti začela ravno s tovrstnim politično - poslovnim mešetarjenjem pri nakupu, seveda Mercatorja.
BOBOVNIK: Ja, gospod Kovač, ampak vi ste zdaj vendarle tudi rekli, da je pravzaprav kriza kriva za to in ne država, da tajkuni danes ne odpirajo šampanjca.
KOVAČ: Nesporno je tukaj na eni strani kriza tista, ki jih je do kraja razgalila. Tu je treba vedeti, da so, da je zadeva začela pokati ravno pri finančnih holdingih, ki so bili v svojih finančnih transakcijah izrazito zakreditirani in zapleteni v notranje, zaprte lastniške sisteme, in po drugi strani, da je celoten proces, ko so ocenjevali, najbrž pozno jeseni, v začetku letošnjega leta, da bo ta kriza morda trajala pet, šest mesecev. In zato so bile obrambne reakcije tudi relativno kasne in premalo precizne. Po drugi strani je pa seveda res, in to je tisto, kar morda s politično - ekonomskega vidika razlikuje Laško od, recimo Istrabenza, poleg nekaterih še drugih strateških vidikov, je ta, da je Boško Šrot seveda že kar pred nekaj časa prišel v političen spor, tako na levi kot na desni strani, in ga pravzaprav nihče ni želel politično podpreti.
BOBOVNIK: Še vam podobno vprašanje, gospod Novkovič. Bi država imela dovolj korajže, dovolj orožja, brez te globalne ekonomske krize, da bi naredila red v teh dveh podjetjih?
NOVKOVIČ: Ja, vsekakor bi bilo bistveno težje, kakor pa sedaj. To je nedvomno, kajti kriza je na nek način, kolikor jo tudi glava boli zaradi tega, bistveno olajšala razlastninjenje Boška Šrota. Bi pa samo mogoče dve repliki na kratko. Se strinjam z gospodom Kovačem, da je opozicija, zdajšnja, pravzaprav težko govori o politizaciji in o vplivu politike na gospodarstvo, glede na to, kar se je dogajalo z Mercatorjem. Ampak Mercator je bil samo vrh ledene gore, de facto se je politizacija dogajala že prej. Spomnimo se, Pivovarna Laško je tudi s pomočjo politike dobila Union, ko je bila na oblasti druga opcija. Skratka te zgodbe, v tej zgodbi ni...
KOVAČ: Se popolnoma strinjam.
NOVKOVIČ: Ja, v tej zgodbi ni nobene politične opcije, ki bi bila pravzaprav nedolžna.
BOBOVNIK: Ja. Fructal, Radenska, Laško, je dobro, da skupina ostane skupaj, ali lahko vsaka od naštetih firm dobi svojega lastnika?
LIPNIK: Načeloma lahko vsaka od naštetih firm dobi svojega lastnika, je pa struktura sedaj Pivovarne Laško taka, da se lahko mirno odreče, recimo, Delu in še nekaterim finančnim naložbam in je njegova finančna zadolžitev povsem zmerna in lahko cela skupina še vedno normalno funkcionira naprej.
BOBOVNIK: Kdo je pravi lastnik, recimo, za Laško v tem trenutku, za pivovarno?
KOVAČ: No, za pivovarno bi najbrž bil pravi lastnik, zdaj, ali pri relativno razpršeni lastnini seveda, zaradi mene lahko relativno široka struktura lastnikov, sicer pa...
BOBOVNIK: Nekdo, ki pride iz Belgije, recimo?
KOVAČ: Lahko tudi, seveda. Vsekakor bi lahko bila to pravzaprav neka zelo široka struktura lastnikov. Če pa seveda to gledamo nekoliko z drugačnega zornega kota, pa zagotovo najbrž ustrezen strateški lastnik, ki bi celotno, bom rekel, našo, bi rekel, industrijo pijač nekako evropeiziral in jo seveda vključil, ne toliko na balkanske, temveč predvsem, če se le da, seveda na širše evropske trge. To pa seveda mi s tega vidika in s takšno lastninsko strukturo, kot smo jo imeli do sedaj, ne zmoremo.
BOBOVNIK: Nihče od ljudi, ki smo jih najpogosteje omenjali v teh zgodbah, verjetno te svoje zgodbe ne bo zaključil kot berač, ali pa kot revež?
NOVKOVIČ: Ne, dvomim. Mislim, da je, da so ljudje, ki so bili v tej zgodbi, definitivno poskrbeli tudi zase, seveda najbrž ne bomo nikoli izvedeli, kako. Bi se mogoče samo za malenkost vrnil nazaj. Popolnoma se strinjam z gospodom Kovačem; mislim, da je Pivovarna Laško, na žalost, izgubljena zgodba. To izčrpavanje podjetij je privedlo tudi do tega, da ni osvajala tujih trgov. Nemreč cel, bistvo neke slovenske industrije pijač bi bilo, da Slovenci pravazprav izvažamo in plemenitimo kapital na tujih trgih. To se ni zgodilo, pivo je lokalna znamka in pravzaprav bo zelo težko kaj narediti iz tega podjetja.
BOBOVNIK: Samo še po eno vprašanje imam za vsakega od vas, o siceršnjem poslovanju slovenskih bank. A najprej nekaj številk, ki kažejo, kako so te banke poslovale v minulem letu.
JELENA AŠČIČ: Največja slovenska banka, Nova ljubljanska banka, je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila dobiček, ki pred obdavčitvijo znaša 39 milijonov evrov. V enakem obdobju lani je bil dobiček 81 milijonov evrov. Nova kreditna banka Maribor je letos ustvarila nekaj manj kot 12 milijonov evrov dobička, v prvih šestih mesecih lanskega leta pa dobrih 24 milijonov evrov. Dobiček Abanke je manjši skoraj za tretjino, letos 10 milijonov evrov, v prvem polletju lanskega leta pa 27 milijonov evrov.
TOMAŽ KOŠAK (Banka Slovenije): Glavni razlogi so predvsem v povečanju obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij iz tekočega poslovanja, deloma pa se je v letošnjem letu pridružil temu tudi razlog v nižjih čistih obrestnih prihodkih, ki so približno en odstotek nižji kot pa v lanskem letu.
AŠČIČ: Posojila podjetjem so se znižala za 60 milijonov evrov in zdaj znašajo nekaj več kot 20 milijard evrov. Večjo kreditno aktivnost lahko pričakujemo šele takrat, ko bo ponovno začel naraščati izvoz, saj je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno.
KOŠAK: Banke seveda v takih razmerah, kakršne so, gospodarske recesije, gospodarskega zastoja, so seveda razmere manj predvidljive in težje obvladljive, tako da ni izključena možnost, da posamezne banke ne bi beležile manjše izgube konec leta.
AŠČIČ: Letna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je z več kot 30 odstotkov leta 2007 letos znižala na le 7 odstotkov.
BOBOVNIK: Se moram še s pol vprašanja vrniti na prejšnjo temo. Gospod Lipnik, ste vi kdaj pri časopisu raziskovali in dognali, recimo, zakaj in kako se je ta Infond izmuznil pravzaprav Novi kreditni banki v Mariboru, kjer je nastal kot PID v tistih časih certifikatske privatizacije?
LIPNIK: V bistvu, to je še stara pidovska zgodba. Teh PID-ov je bilo, ne vem, okoli 40, in ta del je šel dejansko v smeri Pivovarne Laško, že vsa ta zgodba iz konca devetdesetih let se vleče, je pač se počasi kopičilo na Pivovarni Laško ...
BOBOVNIK: Ga je nekdo lahkomiselno izpustil?
LIPNIK: Ne, mislim, da je do te koncentracije prišlo naravno. Infondovi PID-i so bili tisti, ki so dobili v privatizaciji delež Pivovarne Laško in normalno je bilo potem, da se je recimo krog okoli Pivovarne Laško začel krepiti. Na začetku to ni bila samo Pivovarna Laško, so bile tudi banke v štajerskem koncu, kasneje pa se je to vedno bolj koncentriralo na Pivovarni Laško.
BOBOVNIK: Še en stavek na prejšnjo temo. Lahko v tem primeru najkrajšo potegnejo mali delničarji?
NOVKOVIČ: Da, definitivno. Ker v primeru stečaja bodo vse izgubili, mislim pa, da je seveda vprašanje, ki se bo potem postavilo, predvsem mogoče tudi za Združenje malih delničarjev, ali lahko kakorkoli pravno ukrepajo zoper takšno vodenje podjetij, katerih solastniki so bili.
BOBOVNIK: Je čas za takšno ukrepanje? So na voljo orožja in orodja za takšno ukrepanje?
NOVKOVIČ: To bodo presodili pravniki, ampak mislim pa, da je čas za razmislek o tem.
BOBOVNIK: Gospod Kovač, za 50 odstotkov manjši dobiček slovenskih bank v zadnjem obdobju. Takšno razmerje kot velja na tujem?
KOVAČ: Na tujem so nekatere banke, ki so dobile izdatno državno pomoč, zabeležile celo v tem drugem četrtletju izjemno dobre poslovne rezultate. Pri naših bankah se seveda to v taki meri ni zgodilo in mislim, da gre tukaj pravzaprav za celo vrsto teh zunanjih tržnih faktorjev, ki so pogojevali, po drugi strani so pa banke seveda tiste, ki so se najbrž stroškovno v tem času premalo prilagodile, da bi lahko recimo ta tveganja nadomestile z notranjo stroškovno racionalizacijo.
BOBOVNIK: Krč, krč, krč, pravijo gospodarstveniki. Zakaj ne popušča ta kreditni krč?
KOVAČ: Ja, ta kreditni krč ne popušča ravno zaradi tega, ker, ste sami videli, banke pravzaprav so postale izjemno previdne, ta kriza je seveda zelo dolgotrajna in podjetja, ki so še včeraj bila morda solidni poslovni partnerji, pravzaprav danes prihajajo v težave in banke morajo seveda povečevati rezervacije, povečujejo se odpisi, na podlagi tega je seveda banka v izjemno težki situaciji, slovenske banke pa so medtem seveda v preteklem obdobju tudi zunanje zadolževale in to je seveda še dodatna obremenitev. Na podlagi tega pravzaprav banke čakajo in skušajo na nek način z restrukturacijo svojega portfelja priti do tiste ustrezne poslovne politike, ki bi ji seveda omogočila, da bi lahko normalno delovala ob teh novih pogojih.
BOBOVNIK: Je tisti najbolj nevaren čas te globalne krize, ki bi lahko odnesel katero od slovenskih bank, mimo?
LIPNIK: Mislim, da nekje vzvodi, da bi recimo dejansko prišlo do stečaja katere izmed večjih slovenskih bank, so zdaj vzpostavljeni v tej smeri, da bo zadeva zavarovana. Vsekakor pa zdajle pride še cel kup nevarnosti. Vemo, da dobički, recimo v zadnjem četrtletju, v bankah so se ustvarjali na kapitalskih trgih. Po 70-odstotnem padcu v preteklem obdobju so nekako zdajle recimo svetovne borze zrasle za 30 in tuje investicijske banke, recimo, so imele veliko večje dobičke kot slovenske, v zadnjem četrtletju. Vemo, da Nova ljubljanska banka, celotna skupina, ima v polletju izgubo zaradi odpisov, in to je odpisov zaradi, verjetno zaradi Istrabenza. No, ti odpisi se bodo zdaj še ponavljali in zdaj bo več teh odpisov, ne naložb, ampak bo več odpisov slabih posojil.
BOBOVNIK: So cene delnic že takšne, da kupujeta, gospod Kovač in gospod Novkovič?
KOVAČ: No, naj gospod Novkovič najprej pove.
NOVKOVIČ: Jaz ne kupujem.
BOBOVNIK: Pa vi, gospod Kovač?
KOVAČ: Še vedno čakam.
BOBOVNIK: Hvala lepa za informacije in odgovore.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko,Aščič Jelena,Blatnik Erik
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 06. 08. 2009
Termin: 22:00
Trajanje:22