SEKU M. CONDE: Ko je Boško Šrot leta 2005 prišel na čelo Pivovarne Laško, je bila ta zadolžena za dobrih 280 milijonov evrov. Šrot je v štirih letih dolg povečal na 430 milijonov. Pojdimo po vrsti. Podjetje Atka Prima, ki je lastnica celotnega sistema pivovarne, je pred dnevi svoje dolgove pri bankah poplačalo. Podjetje Kolonel, v ozadju katerega je bil vseskozi Šrot, ima dobrih 5 milijonov evrov dolga. Kolonel je večinski lastnik podjetja Center Naložbe, to podjetje pa je zadolženo skoraj za 57 milijonov. V tej nepregledni verigi, ki pelje do pivovarne, je najbolj zadolžen Infond Holding. Bankam dolguje kar 270 milijonov evrov. Po odhodu Boška Šrota ga najverjetneje čaka stečaj.
DR. MAKS TAJNIKAR (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani): Mislim, da se preveč ukvarjamo pravzaprav z nevarnostmi, ki v taki skupini prežijo na podjetja, ki sestavljajo skupino. V resnici, če smo proti tajkunskim zgodbam, potem se moramo spraviti na ta podjetja. Ampak tam jih je pet, tako da zgodba ni tako enostavna. Infond Holding je sicer ključno podjetje, ne pa edino podjetje, ki je v tej zgodbi pomembno. Zelo verjetno bi s stečajem takšnega podjetja vstopili v to podjetje novi lastniki, upniki, banke, banke pa bi iskale v zelo kratkem času nove lastnike.
CONDE: Boško Šrot, ki ima slabih 9600 delnic pivovarne, prek Akte Prime pa še nekaj več kot 53 500, je bil hkrati kot predsednik uprave Laškega pri pridobivanju posojil precej domiseln. Tako je Pivovarna Laško skoraj 53 milijonov posodila podjetju Center Naložbe, to je potem posodilo 65 milijonov Infond Holdingu, ki je nato kupil delnice pivovarne. Pivovarna Laško je torej financirala nakup same sebe. Dejstvo je, da bo treba nekatere Šrotove naložbe prodati.
DUŠAN ZORKO (novi predsednik uprave Pivovarne Laško): Sigurno ne bo to jutri, ampak bom o teh stvareh premislil, se pogovoril s svojimi sodelavci in potem naredil tisto potezo, ki je potrebna. Smatram pa, da danes na hitro reči, to bomo prodali, to bomo kupili, ni dobro, ker je treba stvar v miru premisliti.
CONDE: Časa za premislek pa prav gotovo ni veliko, saj se bo moral Dušan Zorko spopasti tudi z varuhom konkurence in nadzornikom trga vrednostnih papirjev.
BRATOŽ: Dober večer trem gostom. Torej prvo vprašanje: kako zaostrene so danes dejansko razmere v družbi? Po naših virih iz vrha politike, naj bi banke pritisnile, in posredno tudi politika, da bo treba prodati ne samo časopise, ne samo vse, kar ni povezano z industrijo pijač, pač pa tudi samo Pivovarno Union in celo Pivovarno Laško.
PRIMOŽ CIRMAN (novinar, Dnevnik): Ja, to bomo še videli. Zaenkrat vemo premalo o teh zaostrenih razmerah v Laškem. To bomo videli dejansko po objavi, recimo polletnega poročila, poročila za prvih devet mesecev leta, vendar pa dejansko bo pot sanacije skupine Pivovarna Laško, bo dolga. Namreč, če že v bistvu zdaj poslušamo navedbe gospoda Zorka in gospoda Turnška, kaj bodo prodajali, vidimo, da se tematika nekako ne izide. Zdaj Pivovarna Laško, torej skupina, in njena največja lastnika, Infond Holding in Center Naložbe, ki sta tako tesno prepletena s pivovarno, da dejansko o neki sanaciji pivovarne ne moremo govoriti brez sanacije teh dveh družb, ima skupaj za, mislim, da dobrih 900 milijonov evrov obveznosti. To je številka, ki je tako rekoč enaka tržni vrednosti, trenutni, celotnega Mercatorja in Pivovarne Laško skupaj.
BRATOŽ: In če bi šli iz te logike, bi potem morali prodati vse, da bi spravili družbo na zeleno vejo?
CIRMAN: To ne moremo vedeti, ker to je vse odvisno od razmer na trgu, od trenutka prodaje, kupcev... Vendar pa, če pač Pivovarna Laško proda Delo. Večer, del Mercatorja - zdaj, za časopise zagotovo nekih bajnih kupcev, z bajnimi ponudbami ni. Panoga je pač v krizi. Tudi Mercator; zdaj čisto odvisno od kosa, ki ga bodo prodajali, vendar za nekih, recimo 24, 20 procentov neke bajne ponudbe pač od nekega strateškega partnerja, ki bi pač prinesel denar na mizo, zelo verjetno ne bodo dobili. Preostalega portfelja imajo pa pač družbe iz Pivovarne Laško relativno malo, Radenska ima še nekaj Zavarovalnice Triglav, imajo potem še Termano... Kajti ne smemo pozabiti, da je Infond Holding recimo, ki je včasih bil pač lastnik v več kot 20 družbah, dejansko vse to prodajal, ravno zato, da dejansko lastnini Pivovarno Laško.
BRATOŽ: Torej lahko rečemo, bodo škarje in platno imele v rokah banke zdaj? Ta konsolidacija bo šla od bank, kako daleč?
GORAZD PODBEVŠEK (RMG, pravni svetovalec): To je verjetno poslovna odločitev bank. Banke bodo presodile, vsaj morale bi, ali je bolj racionalna poslovna odločitev, da pač gredo v izvršbe zavarovanj, kar pomeni, da pač poberejo tudi tiste deleže družb, s katerimi so ti krediti zavarovani, ali pa, da se krediti reprogramirajo in da se čakajo mogoče boljši časi za odprodaje teh delnic. Ne ve se pa, kdaj bodo ti boljši časi prišli in tudi ne ve se točno, kdo se bo pravzaprav na teh bankah, ali pa za te banke odločal.
BRATOŽ: Dobro. Gospod Verbič, generalno, če gledamo, včeraj Šrot, pred kratkim Bavčar, torej dva tajkuna, kot smo govorili in pisali, tudi drugi. Je zdaj na nek način konec nekega vzorca, torej teh spornih, navzkrižnih lastništve, pa tako imenovane zlizanosti uprav, nadzornikov, servirnih bank, ki kar počez delijo prijateljske kredite?
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Ja, to je seveda ustrezen signal, morda začetek tega. Vendar mi ocenjujemo, da dve lastovki, kot sprašujete, seveda še ne prinašata pomladi, da je potrebno še precej postoriti. V konkretnem primeru Laškega seveda gre za korak v pravo smer, prav gotovo, vendar pa bomo mi to ocenjevali, prvič, iz naslova tega, kakšni bodo ukrepi novega predsednika uprave, predvsem z vidika pripoznavanja majske skupščine, torej skupščine, ki je bila pred dvemi meseci, in pomembnih sklepov na njej. To je sigurno v prvi vrsti posebne revizije, ki čaka, da izpelje revizijo. Dosedanja uprava ni bila pripravljena odpreti vrat, skleniti pogodbe, dati na razpolago dokumentacije. Druga zadeva, vsekakor, dva izvoljena člana nadzornega sveta, do česar se je tudi sedanja uprava opredelila negativno in zaradi česar se je sodišče v Celju postavilo na stališče, da ju ne more vpisati v register kot nova nadzornika. Torej prva stvar, ki jo pričakujemo v najkrajšem času, nemudoma, od novega predsednika uprave, je, da bo to, kar je odvisno od njega, tudi postoril, in seveda šele v tem primeru bomo lahko ocenili, da gre dejansko za nek svež veter tudi v tem konkretnem primeru, ne pa za prenarejanje in v bistvu željo, da se vse tiste stvari, ki so se ne nazadnje znotraj skupine dogajale, tudi v smislu vsega tistega, kar je ne nazadnje novi predsednik uprave v vlogi predsednika uprave povezane družbe, torej Pivovarne Union, podpisoval. Mislim na posojila, ki so bila dajana, mislim na nekatere nakupe delnic in deležev in njihovo vzajemno nakupovanje znotraj povezane skupine. Je pa dejstvo, da seveda ta odločitev je po eni strani prava, hkrati pa je bila edina možna racionalna, kajti situacija, in skrajni čas za to, v kateri se je znašla družba, tudi povezane družbe in ne nazadnje sam predsednik uprave, je to nalagala. Nam je žal, da do takšne racionalnosti ...
BRATOŽ: Ni prišlo že prej.
VERBIČ: ... ni prišlo že davno prej, še najbolje pri začetku zgodbe o pivovarskih vojnah in tega, kar je pripeljalo do izčrpavanja obeh družb, namesto da bi skupaj, s skupnimi sredstvi, v takratnih razmerah, na področju bivše Jugoslavije vsaj lahko naredila pomembne premike in zagotovila seveda donose, za razliko od današnjih minusov in negativnih stanj.
BRATOŽ: Dobro. Ključno naj bi bilo, po nekaterih interpretacijah, kaj bodo banke naredile z Infond Holdingom, ker ima ta v tej Šrotovi verigi daleč največ dolgov, za prevzem Pivovarne Laško, 270 milijonov. Kaj to pomeni? Da bodo banke vzele delnice Pivovarne Laško? Torej prodajajo same pivovarno... Je to ta razlaga?
CIRMAN: Problem te sanacije Pivovarne Laško je, za razliko od Istrabenza, ravno v tej, če se izrazim z metaforo in elektrotehnike, v tej zaporedni vezanosti družb. Se pravi, če tukaj ugasne ena žarnica, ugasne lahko druga, tretja, četrta. Recimo, v Istrabenzu je pač gospod Bavčar, dejansko, če se potopi njegov holding, oziroma njegov bivši holding, to ne vpliva na Drogo Kolnsko, Turizem in ostale divizije. Te bodo pač dobile novega lastnika in šle dalje. Medtem pri Laškem morate vedeti, da je namreč Infond Holding ogromno denarja dejansko izčrpal iz hčerinskih družb Pivovarne Laško, se pravi Fructala, Radenske, Uniona. In to tudi gospod Zorko ve, ki je bil v tm drugem pešaronu Šrotovih menedžerjev, ki je vodil Union, nadziral Fructal. In zdaj, če Infond propade in te družbe naredijo te odpise, jih dejansko to lahko potopi. Infond je pa denar porabljal za kupovanje delnic Pivovarne Laško. Tako da mislim, da bo pač enostavno Infond Mercator absolutno prodal, mislim pa, da tudi Pivovarno Laško v celoti, da bo lahko dejansko ta posojila vrnil. Se pravi, da bo pivovarna v vsakem primeru dobila novega lastnika.
BRATOŽ: Kaj pravite, bosta varuh konkurence in nadzornik trga vrednostnih papirjev dokazala, da so bile vse te nepravilnosti, zaradi katerih so spori in tožbe, zdaj, ko pač Šrota ni več, lažje?
PODBEVŠEK: Ja, onadva pravzprav sta pretežno svoj del posla že naredila. UVK je takrat, neposredno pred skupščino Laškega, odvzel Infondu glasovalne pravice, ATVP je odvzel glasovalne pravice pred skupščino Mercatorja, tako da to niso sodišča. Glavni, glavno delo zdaj verjetno čaka še najprej organe pregona, tožilce, potem pa predvsem sodišča. In mogoče največji problem bo ravno v tej zadnji točki. Slovenska sodišča relativno težko in počasi obravnavajo te zahtevne zadeve in mogoče bi tudi taki primeri nakazovali, da je potrebna neka reorganizacija sodišč, v smislu specializacije sodnikov prav za najtežje gospodarske statusne zadeve.
BRATOŽ: Kaj si vi obetate z vašimi tožbami, ki jih imate v zvezi s Pivovarno Laško?
VERBIČ: No, vsekakor tista tožba, ki je še v pripravi, je vezena na neobjavo prevzema Mercatorja. S tem v zvezi se je odzvalo precej delničarjev Mercatorja in menimo, da bomo to tožbo vložili po zaključku sodnih počitnic. Hkrati pa imamo tudi v Infond Holdingu izpodbojno tožbo, vezano na izključitev prednostne pravice pri dokapitalizaciji družbe, kar bi lahko pripeljalo do iztisnitve. Pri vseh postopkih, ki so tudi sicer vezani na skupino Pivovarno Laško in so nadvse pomembni, gre nenazadnje tudi za postopke, vezane na samo skupščino, ki je bila pred dvemi meseci in so bili uvedeni, vendarle je potrebno zagotoviti, da ne samo Pivovarna Laško, pač pa tudi vse družbe v skupini poslujejo v kar se da urejenih razmerah, torej, da se kar se da hitro stvari uredijo. Stanje je precej problematično in nenazadnje je na to vezanih vsaj v dveh naslednicah bivših pooblaščenih investicijskih družb, torej Centru Naložbe in pa Infond Holdingu, več kot 50 tisoč delničarjev iz naslova lastinjenja in brez nadaljnjega si bomo prizadevali, da se tudi v tem pogledu stvari uredijo, stabilizirajo. In pri tem bodo seveda potrebni dogovori, trezne, domišljene rešitve. Kar se tiče našega združenja, bomo pri tem seveda igrali konstruktivno vlogokot do zdaj.
BRATOŽ: Prej smo, oziroma ste že nakazali, kdo bi lahko bil ta novi lastnik Pivovarne Laško? Je to več lastnikov, domači, tuji? Kateri playerji so tukaj?
CIRMAN: Verjetno je kandidatov precej veliko. Zdaj trenutno se seveda vsi ogibajo Pivovarne Laško, ker dejansko ne vedo, kaj to močvirje teh prepletenih finančnih tokov dejansko skriva. Mislim, da to v vsakem primeru ne bo država, pa tudi mislim, da ji tega ni treba. Zdaj, ali bo to strateški partner, ne vem, lahko bi tudi bil finančni sklad, vendar pa v vsakem primeru slabše, kot je bilo zdaj, dejansko ne more biti, kajti v bistvu se je gospod Šrot, ki je pač prišel v lastništvo pivovarne pod pretvezo nacionalnega interesa, se je dejansko obnašal kot lastnik tega sistema kot dejansko en zelo ekstremen primer nekega head sklada, ki ga poznajo na zahodu, se pravi lastnika, ki brez milosti iščrpuje hčerinske firme, ne vlaga v njihov razvoj. In prav tu bo eden temeljnih težav pivovarne, namreč da ni vlagala v osnovno dejavnost in dejansko, če bi imela ta denarni tok stabilnejši, bi dejansko bila njena sanacija veliko lažja. Tako pa je zdaj dejansko prisiljena prodajati neko premoženje, morebiti tudi pod ceno, ki bi jo lahko optimalno iztržila, hkrati se je tudi v bistvu zelo začela že umikati s tujih trgov... Skratka, v bistvu tukaj je... Se škarje zapirajo.
BRATOŽ: Kaj pa ostane Šrotu? Torej kakšen vpliv bo imel, glede na to, da je vendarle pomemben lastnik?
PODBEVŠEK: Ja, njegova lastniška vloga se nikakor ni spremenila. On je ravno tolikšen delničar, kot je bil prej, tudi prek povezanih družb. Vsekakor pa nima več vpliva na odločanje in upravljanje s premoženjem same pivovarne. Že prej, ko je bil on predsednik uprave, bi načelno moral delovati v interesu družbe in ne delničarjev, še manj posameznega delničarja, ampak zdaj, ko bo novi predsednik uprave, verjetno se bo njegov vpliv zmanjšal. Je pa še vedno, kot vemo, opravlja funkcijo v nekaterih drugih družbah v skupini.
BRATOŽ: Recimo nadzorno funkcijo, ne? V Pivovarni Union.
PODBEVŠEK: Tudi, ja.
BRATOŽ: Torej kaj pa sam Mercator, kakšno bo to sodelovanje? Šef Mercatorja Debeljak se je Šrotu postavil po robu. Kaj pa zdaj?
CIRMAN: Mislim, da je zdaj Mercator relativno precej lastniško neodvisno podjetje, ki ga gospod Debeljak po mojem mnenju zelo dobro vodi. Zdaj, mislim, da se bo to igračkanje okrog Mercatorja končalo z neko delitvijo po četrtinah, zdaj, mislim, da bo prej ali slej enega teh delov dobila pač država. Zdaj, ali je to dobro ali ne, je pač stvar presoje. Potem bo verjetno vstopil še kakšen finančni lastnik, ostalo pa potem razdrobljeno med manjše delničarje.
BRATOŽ: Dobro. Pod črto: naloga nove uprave torej povrniti načet ugled, skratka slabše oziroma nizke dobičke, dvigniti kakovost, kot pravijo pivci, da je precej padla, vsaj za eno od teh pivovarskih znamk, in na koncu poskrbeti za povrnitev ugleda blagovne znamke? Stavek, dva in končamo.
VERBIČ: Ne, to prav gotovo, ampak vendarle bi dodal, da ne samo v upravljalskem in lastniškem smislu, kar se tiče vpliva Boška Šrota, je, kar se tiče njegovega lastništva zadeva ostala ista ali pa celo bolja, glede na nekatere postopke, ki so v teku in mu onemogočajo glasovalne pravice. Drugič pa, kar se tiče njegovega vpliva na samo upravljanje, pa še enkrat poudarjam, nas bo prepričala zgolj in le konkretna aktivnost, ki jo bo novi predsednik uprave s tem v zvezi peljal. Pri tem samo še dva stavka, samo še dva, dve besedi. Da vendarle ne smemo pozabiti, da ima trenutno Pivovarna Laško tričlanski nadzorni svet, tam sta dva zaposlena in pa gospod Turnšek, ki je po novem predsednik nadzornega sveta in je gospoda Šrota pripeljal v družbo. Tako da, kar se tiče optimizma, bi vendarle opozoril na to, počakajmo na konkretna dejanja novega predsednika uprave. Prej sem pa tudi že izpostavil, kaj pričakujemo in kaj bo zelo jasno pokazalo, če je to res svež veter.
BRATOŽ: Prav. In da ne bo na koncu vse skupaj spet samo še ena taktična poteza. Hvala lepa vsem trem.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bratož Tomaž,Conde M. Seku
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 24. 07. 2009
Termin: 22:00
Trajanje:18