trenutno vredne le 29 milijonov. In zdaj seveda do včerajšnji prijatelji drug drugemu potiskajo stomilijonsko izgubo.
EUGENIJA CARL: Istrabenz je bil nekoč hrbtenica primorskega gospodarstva, hranilo ga je donosno trgovanje z gorivi, bil je skoraj tretjinski lastnik Banke Koper, v lasti pa je imel še več drugih dolgoročno donosnih naložb. Njegovi temelji so se začeli majati z novo poslovno filozofijo, ki jo je ob prihodu uveljavil Igor Bavčar: odpovedati se le na prvi pogled ne dovolj donosnim osnovnim dejavnostim in jih zamenjati z visokodonosnimi špekulantskimi finančnimi naložbami. Kako tvegano je lahko to početje, se je jasno pokazalo, ko je udarila gospodarska kriza. Istrabenzove naložbe, večinoma kupljene na kredit, je nekaj tednih dodobra razvrednostilo. Najbrž v paniki je Bavčar poskušal prodati vse, kar bi imelo kupca, Mercator, Petrol, Droga Kolinska, Banka Koper, zemljišča, hotelske zmogljivosti. Vendar so zdaj očitno potegnili ročno zavoro.
IGOR BAVČAR (predsednik uprave Istrabenza): Bomo seveda v razmerah, ki ta trenutek niso najbolj naklonjene prodaji, vsako tako aktivnost temeljito premislili. In s tega vidika v tem trenutku ne potekajo neke pomembnejše aktivnosti na tem področju.
CARL: Med čakanjem na boljše razmere in potencialne kupce pa se Istrabenz že duši pod težo dolgov, ki neuradno znašajo skoraj milijardo evrov. Razmerje med kapitalom in dolgovi je nezavidljivo, kar 1 : 4. A optimizem Bavčarja ne zapušča.
BAVČAR: Likvidnostne težave obstajajo, vendar kot sem rekel, tekoče poravnavamo svoje finančne obveznosti.
CARL: Pa četudi bi bilo tako, so na pragu že nove nadloge. Ker je Bavčar odstopil od prevzema Istrabenza in mu ob neizpolnitvi pogodbe povzročil za 18 milijonov evrov škode, Stane Valant zahteva skoraj 13 milijonov evrov kazni. A danes konca zavezništva z Bavčarjem ni želel komentirati. 20 milijonov evrov preko sodišča terja Triglav, v vrsti pa že stojijo banke, s katerimi naj bi se Bavčar v teh dneh intenzivno sestajal in ki bodo očitno imele odločilno vlogo pri reševanju podjetja. Največji delež posojil, pa tudi najslabše zavarovane naj bi imel Istrabenz v Banki Koper, kar pa so tu še pred dnevi odločno zanikali. Po nekaterih ocenah za poplačilo vseh dolgov ne bi zadostovala niti prodaja vsega premoženja, zato so vse glasnejši tudi namigi o najhujšem možnem scenariju, likvidaciji družbe. Toda malo je verjetno, da je tak razplet komu v interesu.
BAVČAR: Seveda ni nobenih osnov za take špekulacije.
CARL: Neuradno naj bi banke, s katerimi naj bi v teh dneh potekali intenzivni sestanki, pokazale posluh za Bavčarjeve težave.
NOVINAR: A obstaja celo verjetnost, da vstopijo v lastniško strukturo, oziroma delate tudi na tem?
BAVČAR: Ne. O tem se ne pogovarjamo.
CARL: Ali bodo banke morda privolile v sicer prav tako tvegan odlog plačila, naj bi bilo jasno že kmalu, kot tudi, kako močna je Bavčarju sovražna Petrolova artilerija. Petrolovci naj bi se še ta teden sešli tako z Valantom kot največjimi Istrabenzovimi upniki. Scenarije reševanja iz težkega položaja pa bodo konec prihodnjega tedna pripravili tudi Istrabenzovi nadzorniki. Nekatere je ta zgodba že pošteno utrudila.
JANKO KOSMINA. (predsednik nadzornega sveta Istrabenza): Mislim, da je bilo dovolj in svojih 32 let, kolikor sem jih preživel v Istrabenzu plus zdaj še sedem let v nadzornem svetu, je več kot preveč in prav gotovo bodo prišli drugi, ki bodo imeli morda boljše ideje.
BOBOVNIK: Zgodba zanesljivo potrebuje komentar, zato, spoštovani gostje, dober večer.
DR. MAKS TAJNIKAR (Ekonomska fakulteta v Ljubljani): Dober večer.
KARL LIPNIK (Finance): Dober večer.
SILVESTER ŠURLA (odgovorni urednik tednika Reporter): Dober večer.
BOBOVNIK: Najbrž ste vsi skupaj opazili, da ljudje, vpleteni v to zgodbo, niso prav nič zgovorni, pred mikrofon smo jih še nekako dobili, pred kamere pa ne. Pa, gospod Tajnikar, verjetno gospoda Valant in Bavčar lani marca nista sklenila nobenega nenavadnega ali pa nezakonitega posla?
TAJNIKAR: No, jaz osebno mislim, da nista sklenila nezakonitega posla, ampak po mojem nista računala, da se bodo stvari tako obrnile, kot so se v teh mesecih.
BOBOVNIK: Ampak zdaj Maksima pravi, spremenjene okoliščine.
TAJNIKAR: Ja, zagotovo so spremenjene okoliščine, saj ravno to je tisto, kar sem dejal. Ampak veste, ekonomisti smo takrat govorili, kako je to sporen posel. Ne pravno sporen, pravno konec koncev lahko pravniki povedo, ali je to pravno sporen posel ali ne. Ampak pred letom ali celo dvemi leti smo govorili, kako menedžerski prevzemi izčrpavajo firme, kako lahko pripelje do bankrotov teh firm, kako konec koncev je tukajle izpostavljen bančni sistem, kako so izpostavljeni tudi mali delničarji... In na nek naičn sem po svoje v nesreči srečen zato, ker je hec v tem, da se je vse to uresničilo, kar smo takrat napovedali.
BOBOVNIK: Ste v časopisu Finance kaj preverjali, ali so lahko te spremenjene okoliščine res vzrok za razdrtje sporazuma, dogovora?
LIPNIK: Mislim, da je galvni razlog v tem, da nihče sedaj ni kreditno sposoben, oziroma finančno sposoben, da bi kupil kakršenkoli delež. Po drugi strani je pa tudi res, da recimo pred enim letom, če bi likvidirali Istrabenz in če bi razprodali ga po delih, bi vsak delničar dobil približno 130 evrov za delnico, sedaj pa ne bi dobil nič.
BOBOVNIK: So, bom še enkrat vprašal, te spremenjene okoliščine ne morejo biti, tako, po prvi presoji, razlog za razdrtje sporazuma? Ali so lahko?
LIPNIK: Razlog za razdrtje sporazuma samo po sebi ne, razen če so, se pravi, te okoliščine navedene v pogodbi.
BOBOVNIK: Gospod Šurla, nekomu od tistih, ki so lani korajžno kupovali velika slovenska podjetja, se račun ni izšel, ne?
ŠURLA: Ja, gotovo se ni izšel gospodu Bavčarju. Gospod Bavčar je imel velike apetite, prevelike. Morate vedeti, da pač ti ljudje, ki so na hitro lastninili velika slovenska podjetja, kar naenkrat ni bilo dosti in so hoteli še več in še več in pač, zadeva bi se... Tudi ne bi prišla do te faze, če bi deloval pravni sistem, potem organi kapitalskega trga, pa niso delovali. Ampak zdaj bo na koncu, kakor kaže, vse nekako pravnala ta finančna kriza, ki bo nekako postavila stvari na svoje mesto.
BOBOVNIK: Tudi vi ste nekako dopuščali možnost, takrat ob volitvah, da tajkuni dvigajo kozarce in nazdravljajo s šampanjcem. Ne nazdravljajo ravno, ne?
ŠURLA: Očitno ne. Ampak to je pač posledica zunanjih dejavnikov. Svetovnih.
BOBOVNIK: Tisti organi, ki skrbijo za red, ki naj bi skrbeli za red na tem trgu, delajo dobro tudi zdaj pod to vlado? Ali ne?
ŠURLA: Trenutno. Žal so pod prejšnjo Janševo vlado ti organi začeli prekasno delovati.
BOBOVNIK: Razložite mi, prosim, gospod Tajnikar, kako je mogoče razumeti tisto napoved gospoda Valanta oziroma družb okoli njega, da bodo pripravile načrt likvidnostnega razreševanja obveznosti bank. Kaj to pomeni? Da se NFD potaplja?
TAJNIKAR: Ja, ravno to sem hotel na nek način reči. Vi se morate zavedati, da v tej zgodbi ni samo Istrabenz in ni samo konec koncev gospod Bavčar, da so tu tudi zagotovo Valantove družbe, da tako rečem, NFD je tu zagotovo zelo izpostavljen. In ko ste prej dejali, zakaj na nek način, ali ta sporazum ni bil pravno zdržen ali... In zdaj nove razmere, ki rušijo sporazum. Jaz bi predvsem rekel, da te nove razmere rušijo seveda tudi te družbe, ki so v ozadju, pri katerih so bili recimo ti deleži parkirani na nek način, ki so se morale tudi same zadolžiti, da so lahko te deleže kupile. In seveda, ker se je na nek način situacija spremenila, so sedaj ogroženi kar mnogi po tej verigi navzdol.
BOBOVNIK: Ampak ...
TAJNIKAR: In moram reči nekaj še, kar je zelo pomembno. Mi mogoče v razpravah včasih ne ločimo, da je ena zgodba o Istrabenzu in kakšna je situacija v Istrabenzu in druga zgodba pravzaprav, kakšna je situacija v Maksimi Holding, recimo. Ali, če greste v Laškem, kakšna je situacija Infond Holdingov. To sta dve različni zgodbi. Če imam prave podatke, recimo, je konec koncev trajni kapital, to je lastniški kapital, v Istrabenzu negativen in verjetno je zelo podobna situacija pravzaprav tudi v Maksimi Holding. In to sta dve podjetji. Če propade Istrabenz, potem propade eno veliko podjetje, če gre v stečaj recimo Istrabenz, propade seveda pač veliko podjetje, gre v stečaj. Če pa propade Maksima Holding, potem pa v bistvu propade neko lastniško podjetje, potem pa Istrabenz še zaradi tega ne propade. Propade lastnik, ki je seveda lastnik tega...
BOBOVNIK: Ne vem, ali so vsi razumeli. Poskušajte enostavno razložiti, kaj se bo zgodilo recimo s 65 tisoč malimi delničarji v NFD-ju v najslabšem možnem primeru? Kaj se jim lahko zgodi?
TAJNIKAR: Ja, zelo tragična situacija.
BOBOVNIK: Lahko ostanejo brez vsega?
TAJNIKAR: Ja, seveda. Zakaj pa ne, konec koncev?
LIPNIK: Mislim, da v NFD Holdingu kapital, ki ga ima Istrabenz dosega približno desetino vseh sredstev. In glavni problem NFD Holdinga je enak kot pri Istrabenzu. Zaradi tega, ker nima lastne dejavnosti, nima lastnih prihodkov, je vsako takšno breme oziroma vsak izpad prihodkov, lahko pomeni tudi težave. In pomeni tudi težave.
BOBOVNIK: Ampak Istrabenz, če se izrazimo nekoliko v narekovaju, ima še enega sovražnika, Petrol. Ali bosta zdaj Petrol in družbe, ki jih nekako obvladuje gospod Valant, strnile moči in nastopile proti Istrabenzu?
LIPNIK: Po vsej verjetnosti. Petrol vodi Istrabenz kot pridruženo družbo, kar pomeni, da še vedno vodi, v svojih knjigah jo vodi enako, kot jo je takrat, ko jo je kupil. In zdaj, če bi šel Istrabenz v stečaj, bi to pomenilo, da bi Petrol izgubil praktično 190 milijonov evrov, to je pa tretjino kapitala, ki ga imajo delničarji.
TAJNIKAR: Jaz bi dejal tako, da mogoče Petrol ni v tem trenutku sovražnik Istrabenza.
BOBOVNIK: Ja, saj je v narekovajih...
TAJNIKAR: Ja, razumem. Zato, ker je konec koncev kriza v Istrabenzu kot podjetju, kakor sem prej opredelil, v bistvu tudi kriza, po mojem mnenju, za Petrol, kakor ste vi prej ravnokar dejali. Ampak tisto, kar je pa seveda Petrol sovražnik, ampak to je že od vsega začetka, odkar je Petrol vstopil v Istrabenz, to je sovražnik Bavčarju in njegovi Maksimi Holding. Vprašanje, kdo pravzaprav je tisti, ki bo jutri obvladoval tisto, kar bo ostalo od Istrabenza. Tu pa je ta zgodbica. Tako da jaz mislim, da Petrol v tem trenutku je kar precej prisiljen potgniti neke poteze za to, da bi reševal svoj kapital, svoje premoženje, ki ga ima v Istrabenzu.
BOBOVNIK: Gospod Šurla, Petrol zdaj vabi gospodarskega in finančnega ministra na nekak pogovor in slišati je, da naj bi bila to praksa prejšnjega mandata. Pa zakaj bi se zdaj Petrol pogovarjal z ministri te države? Saj država vendarle v tem poslu nima ničesar, vsaj na zunaj ne.
ŠURLA: Vem, samo navsezadnje je država največji lastnik Petrola, preko paradržavnih skladov, in država ima tudi neko vlogo in odgovornost. Je imela v prejšnjem mandatu in v tem mandatu jo ima. Ampak jaz bi tukaj pozdravil razmišljanje, ki ga je rekel gospod Lahovnik, da oni ne bodo, država ne bo plačevala kosila, ki ga je skuhal gospod Bavčar. Jaz bi si želel, da bi to veljalo tudi v nekaterih drugih primerih, v primeru Laškega. Tudi v Laškem so težave, morate vedeti, da gospod Šrot prodaja Večer zaradi tega, da je tudi Delo kupilo nezakonito Večer in 20 milijonov evrov spravilo v sistem Laškega, ampak...
BOBOVNIK: Stavek, ste hoteli?
TAJNIKAR: Ja, jaz bi rekel samo tole, da seveda, jaz se z gospodom Lahovnikom zelo strinjam, to njegovo stališče se mi zdi zelo ustrezno. Ampak se moramo nekaj zavedati, to, kar ste vi konec koncev začeli, da država seveda je v Petrolu. Petrol je v težavah, kot sem prej skušal razložiti. In seveda, država je tudi v bankah. In kaj se bo zgodilo Istrabenzom, pa tudi kaj se bo zgodilo z Maksimo Holdingom, je zelo odvisno od bank, ki so v državni lasti. In tukajle po mojem tudi nova vlada na nek način prvič prihaja pred resen izziv, kako bo reagirala. Lahko je reči tako, kakor je tudi predsednik vlade dejal, tam so neki ljudje v nadzornih svetih, ki so plačani za to, da se dobro gospodari. Ampak načeloma ti ljudje so zdaj ena peščica ljudi, ki pravzaprav ne vemo še, v čigavem interesu gospodarijo, v Petrolu, v Ljubljanski banki in tako naprej. In tu bo morala država, država ni čisto neodgovorna pri tem, kaj bo naredil Petrol in kaj bo naredila recimo Ljubljanska banka.
BOBOVNIK: Ampak gospod Tajnikar, ali ste zdaj posredno napovedali, da bomo, bomo uporabil tolikokrat zlorabljeno besedo, davkoplačevalci poravnavali igrice nekaterih velikih?
TAJNIKAR: Ja, jaz mislim, da če bi tu država naredila napačne poteze, se to lahko zgodi. In jaz sem proti temu.
BOBOVNIK: Kaj so napačne poteze države?
TAJNIKAR: Napačne poteze so to recimo, da se skozi banke na primer rešuje Istrabenz, zlasti pa, da se rešuje recimo lastništvo gospoda Bavčarja ali koga drugega.
ŠURLA: Mislim, da tukaj je treba omeniti zelo pomembno, dogodek izpred nekaj tednov, ko je bil na vrh Nove ljubljanske banke s 1. februarjem prihaja gospod Draško Veselinovič. Vemo, da je tukaj povzročilo velike spore med koalicijskimi partnerji, med Zares in SD. Jaz se bojim, da tukaj niso v ozadju kakšni interesni krogi teh ljudi, ki so se znašli, teh tajkunov, ki so se znašli v težavah, da bodo s pomočjo gospoda Veselinoviča lažje refinancirali ta posojila oziroma dobili nove, da bodo zaključili te zgodbe.
BOBOVNIK: To so močne besede, če naj bi bil zdaj novi direktor Nove ljubljanske banke - kaj? Ekspozitura tajkunom?
ŠURLA: Glejte, tudi lansko leto, ravno v takem času, januarja, morate vedeti, da so bili odobreni visoki krediti prav iz Nove ljubljanske banke. Pivovarni Laško...
BOBOVNIK: Ampak gospoda Veselinoviča takrat ni bilo tam, ne?
ŠURLA: Pivovarni Laško... Saj ni nujno, da je gospod Veselinovič, saj imajo pač ti krogi tudi nekatere svoje ljudi, ki so na teh ključnih pozicijah, ki v teh državnih bankah odobrijo ta posojila.
BOBOVNIK: Te igre verjetno države ne morejo zamajati, borzo... Lahko borzo zamajejo?
LIPNIK: Ja, vsekakor bo to imelo vpliv. Treba je... Mislim, če gledamo Petrol sam, Petrol bo imel škodo, ni pa zaradi tega v težavah. In to se bo poznalo na ceni delnic. Ampak v vsakem primeru je pa, mislim, da veliko bolje, da se država zdaj v to ne vmešava in da banke same rešijo ta problem. Banke so v finančnih težavah, to vpliva tudi na borzo, na borzi ni denarja, tudi nikjer ni denarja in enostavno najboljša rešitev je, da se ti dolgovi, ki so se nabrali pri tajkunih, pri Istrabenzu, da se nekako počistijo, da se tudi banke sčistijo in da začnejo znova.
BOBOVNIK: Kako naj se počistijo?
LIPNIK: Saj pravim, najlažji problem je... Mislim, ni lahek problem, je pa verjetno najboljše na ta način, da se država ne vmešava in da se dejansko ti dolgovi nekako odpišejo in da se postavi na novo. To se pravi, to pomeni ali stečaj Istrabenza ali njegovo likvidacijo ali pa prevzem teh obveznosti pa čimprejšnjo prodajo deležev, ki jih ima Istrabenz.
BOBOVNIK: Bi se vam zdelo koristno ai pa pemetno, če bi zdaj banke svoje terjatve spremenile recimo v lastniške deleže?
TAJNIKAR: Jaz sem to zelo razmišljal in jaz mislim, da ne. Zato, ker s tem bi pravzaprav se na nek način zaščitili ti lastniki, ki hočejo prevzeti Istrabenz in druga podjetja. Tako da se meni zdi bistveno zanimivejša rešitev, recimo, v takem primeru, če je stanje res tako hudo, kakor zdaj kaže, v bistvu stečaj. Konec koncev, poglejte, če mene vprašate, je recimo blagovna znamka, slovenska blagovna znamka, na katero se splača nekaj staviti, recimo, je Elan, v resnih težavah. Istrabenz, kakšna blagovna znamka pa je? Ko že greste v Avstrijo, skoraj pa že nihče ne pozna. In tudi če gledate strategijo tega podjetja, jaz sem to že tudi na tem stolu nekoč dejal, jaz ne razumem strategije Istrabenza že nekaj let. Kar pomeni, da bi verjetno stečaj iz tega podjetja mogoče rodil tri, štiri ali celo več, recimo, firm, ki bi imele neko logično, bi rekel, fokusirano dejavnost, pametnejše strategije in ki bi mogoče tudi iz te velike skupine, precej nenavadne skupine naredil nekaj dobrih podjetij.
BOBOVNIK: Ste hoteli reči, da je z vašega zornega kota tista odločitev, da se rešijo prodaje naftnih derivatov, ni bila ravno pametna?
TAJNIKAR: Ja, jaz sem to od vsega začetka mislil, da ne razumem. Tisti, ki se danes rešuje, recimo, ki izloča dejavnost prodaje nafte iz svojega podjetja, mora biti hudo, hudo pogumen po mojem mnenju.
BOBOVNIK: Se lahko ta zgodba Istrabenza in povezanih družb ponovi še kje v Sloveniji?
LIPNIK: Ja, vsekakor. Res je, da Istrabenz je bil v tem primeru najbolj izpostavljen, ker je imel veliko borznih družb in ker so cene delnic na borzi padle, se je to potem poznalo tudi v bilancah Istrabenza in je bil zaradi tega veliko bolj zadolžen kot ostali. Recimo Kordež je šel že pred tem z borze in njegovi dolgovi ostanejo, njegovo varstvo za dolgove ostane nespremenjeno. Vsi ti holdingi, od NFD Holdinga, Infond Holdinga, ti finančni holdingi so pa lahko zaradi tega v težavah. So zaradi tega v težavah.
BOBOVNIK: Ugotovila sva z gospodom Tajnikarjem, da ni bila najbolj modra poteza, ko je Istrabenz nehal prodajati naftne derivate. Laško ni nehalo delati pijač. Mislite, da je zato v tem trenutku kaj na boljšem?
ŠURLA: Laško se je začelo ukvarjati z drugimi dejavnostmi, ki jih pač...
BOBOVNIK: Ampak pivo in pijače še vedno proizvajajo.
ŠURLA: Vsekakor, samo je Laško odvisno življenjsko od slovenskega trga, ker teh piva in pijač drugje praktično ne izvaža, ne prodaja.
BOBOVNIK: Hvala lepa, gospodje, za vaša pojasnila.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bobovnik Slavko,Carl Eugenija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 06. 01. 2009
Termin: 22:15
Trajanje:20