teden bi se tako lahko začelo sklepno dejanje, stečaj nekdaj paradnega primorskega podjetja.
VESNA DERŽEK: Bavčar je vrh uprave nekoč vodilnega primorskega podjetja zavzel pred sedmimi leti. Dobro leto dni in pol je ta primorska barka plula v uspehu, a Bavčar je strategijo poslovanja spremenil. Prodaja osnovne dejavnosti, bencinskih servisov in tvegano nakupovanje in prodajanje premoženja. Začelo se je z nakupom četrtine Mercatorja, prevzemom Kolinske na račun iztisnitve malih delničarjev, te je izrinil tudi iz Istrabenza Turizma, pa kupovanje delnic Petrola. Nakupe so financirale banke. Danes skupina Istrabenz tone v neobvladljivih 924 milijonih evrov dolga. Banke upnice rešitev iščejo, Bavčar pa do danes nič konkretnega.
IGOR BAVČAR (predsednik uprave Istrabenza, 4.3.2009): Pogovorov z banko ne bom komentiral danes sploh.
NOVINARKA: Sploh ne. Kdaj pa?
BAVČAR: Ko bodo končani.
NOVINARKA: To je?
BAVČAR: To je del pogovora z bankami.
DERŽEK: Bavčarju se ves čas stali ob strani vsi predsedniki njegovih nadzornih svetov, nekdaj prvi nadzornik, danes prvi v upravi tudi. O zahtevah bank po stečaju je danes dejal:
BOGDAN TOPIČ (predsednik uprave Istrabenza): Veste kako je, če vas ustreli, če vas ubije ena krogla, potem še vse ostale, šest, ki jih pride, ali pa deset, je čisto vseeno.
DERŽEK: V resnici bi na nenadzorovano zadolževanje nadzorni svet, še pod vodstvom Janka Kosmine, moral upravo opozoriti že davno. Kosmina je zaradi zamere pri prodaji koprske marine šel, a prepozno, nadzorni svet je bil predolgo tiho.
Dr. MAKS TAJNIKAR (Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 23.3.2009): Jaz niti ne obtožujem gospoda Bavčarja, obtožujem pa gospoda Kosmino, ker je v funkciji bil, da kontrolira gospoda Bavčarja in seveda obtožujem lastnike, ker lastniki bi morali seveda pogruntati, kaj se dogaja v Istrabenzu in pravi čas reagirati.
DERŽEK: Bavčar danes bije bitko s časom, banke upnice o usodi Istrabenza še niso odločile. Današnji izplen njihovega sestanka, kot že ničkolikokrat do dogovora niso prišle, kljub optimizmu pred srečanjem.
VITO VERSTOVŠEK (Probanka): Jaz mislim, da res prihaja zadeva v sklepno fazo. Jaz sem že zadnjič rekel, da sem optimist.
DERŽEK: Stečaj Istrabenza se nevzdržno bliža, Istrabenz po vnovčitvi repo pogodb pri NLB-ju, UniCreditu in Hypo banki, bankam dolguje skoraj pol milijarde evrov. Medtem se pozivi bank po stečaju tega holdinga množijo. Torej, če se banke ne bodo uspele poenotiti, Istrabenzu ostane slaba izbira, prisilna poravnava ali stečaj. Medtem se do konca tedna še iščejo junaki, ki bi ga bili pripravljeni dokapitalizirati, vendar verjetnost, da bi kdo v tega koprskega bolnika vložil skoraj pol milijarde evrov, že meji na znanstveno fantastiko. Usoda Istrabenza bo prav lahko zapečatena že čet 13 dni, ko bo o predlogu za uvedbo stečaja odločalo sodišče.
BRATOŽ: Dober večer, gospod Bavčar.
BAVČAR: Dober večer.
BRATOŽ: Redko pridete v ta studio, čeprav vas pogosto vabimo. Pa me zanima, kaj to pomeni, je reševanje Istrabenza nekako prišlo do konca, ali to pomeni, ta napoved danes, da boste tokrat res odšli iz Istrabenza?
BAVČAR: Če bom res odšel, pomeni, da bo usklajena prostovoljna poravnava. To je nekaj, za kar sem se boril od samega začetka in zato, ker ne želim biti ovira takemu razpletu, ki je najugodnejši za banke upnice, za lastnike, za vse deležnike Istrabenza…
BRATOŽ: Tudi za vas.
BAVČAR: Za vse deležnike Istrabenza, zaposlene, za skupino, ki danes šteje 70 podjetij, več kot 5 tisoč zaposlenih. Potem se bo dejansko zadeva razpletla in bom odšel.
BRATOŽ: Ampak ta scenarij se zdi daleč najmanj verjeten od vseh. Banke s ene morejo dogovoriti o poplačilu svojih dolgov, za vas je pa to najbolj ugodno, ne?
BAVČAR: Ta scenarij je najbolj ugoden za banke, ta scenarij je najbolj ugoden tudi za delničarje Istrabenza in seveda tudi za skupino, oziroma družbo samo. Zanje je tudi najbolj, največ izgledov, kajti premoženje Istrabenza, skupine Istrabenz je dovolj veliko za to, da lahko Istrabenz v določenem času svoje dolgove poplača.
BRATOŽ: Torej, če ne bo takšne poravnave, torej dogovorne, vi ne odstopite?
BAVČAR: Poglejte, kar zadeva moj odstop, je ta trenutek vezan na prostovoljno poravnavo. Kaj se bo dogajalo v nadaljevanju, glede na to, da je nadzorni svet svoje zaupanje upravi vezal prav na prostovoljno poravnavo, lahko se zgodi, da moj odstop ne bo več relevanten, lahko se zgodi, da bo nadzorni svet izkazal nezaupnico celotni upravi.
BRATOŽ: Ampak ta vam je doslej stal ob strani, pa kljub temu, da je javnost pričakovala že mesece, da boste odstopili, glede na to, da ste pač v vodstvu podjetja, ki ga že dolgo ne morete rešiti.
BAVČAR: Javnost je bila spodbujana iz različnih koncev, nadzorni svet je odgovoren delničarjem, se pravi družbi in ve, kaj je počel, zakaj se je odločal tako, tudi kar zadeva kadre. Prepričan pa sem, da bo tudi v nadaljevanju nadzorni svet sprejemal ukrepe, ki bodo v dobro družbe.
BRATOŽ: Če ne bo tega čudežnega dogovora, kot nekateri pravijo, se v ponedeljek že začne postopek prisilne poravnave. Ampak tudi ta naj bi bila težko verjetna. 60 odstotkov upnikov se mora strinjati, medtem ko banke, ki predlagajo stečaj, Bawag, SKB, Volksbank, tudi Sparkasse zdaj, naj bi skupaj imele 40 odstotkov. Se pravi, v tem primeru nam ne ostane drugega kot stečaj.
BAVČAR: Ne. Poglejte, stvari ne bodo potekale tako hitro. Če v času, ko smo dolžni na sodišče vložiti predlog prisilne poravnave, ne bo prostovoljne poravnave, potem bo še kar nekaj časa trajalo, preden bo prišlo do odločanja sodišča, to se ne bo zgodilo hitro, to bo trajalo nekaj mesecev. Ti postopki so zahtevni tudi za sodišče. V tem času obstajajo možnosti, da se pride tudi do izvensodne poravnave, kljub temu, da bo prisilna poravnava že vložena. Glede na to, da je Istrabenz dobra družba, da ima odlične odvisne družbe, da je….
BRATOŽ: Imate dovolj, oprostite, imate dovolj premoženja za poravnavo vseh dolgov?
BAVČAR: Dovolj premoženja je.
BRATOŽ: Če pride do stečaja, ker se upniki najprej poplačajo, potem šele lastniki.
BAVČAR: Predvsem morate vedeti, da sta obe ključni družbi, turistična divizija in prehrambena, Droga Kolinska in Istrabenz Turizem tako rekoč pred zaključkom pogajanj z bankami, pred reprogramiranjem svojih obveznosti, kar pomeni, da banke same vidijo smisel v iskanju tovrstnih rešitev in prepričan sem, da jih bomo našli tudi na področju holdinga.
BRATOŽ: Ampak mesece že trajajo ti dogovori in nikamor še niste prišli skupaj z bankami. Ne kaže najbolje, pravzaprav kaže zelo slabo.
BAVČAR: Težko komentiram pogovore z bankami, čeprav bi rekel, da današnji pogovor vliva upanje. Vesti, ki so govorile o tem, da je danes zadnji dan, očitno ne držijo. Mislim, da je pred nami do srede nova runda pogovorov. Večina bank podpira prostovoljno poravnavo, to je evidentno. In…
BRATOŽ: Kaj pa tiste, ki zahtevajo stečaj? Mimo tega ne morete.
BAVČAR: Banke seveda uveljavljajo svoje interese. Težko komentiram njihove razloge za stečaj.
BRATOŽ: Ampak je dovolj, da ena vloži zahtevo za stečaj in to bo steklo naslednji teden. Potem pa vse skupaj…
BAVČAR: Ne, ni dovolj, ni dovolj. Če je vložena prisilna poravnava in če seveda nekatere banke vztrajajo pri stečaju, potem je stvar celotnega postopka. Tako, da ni dovolj samo ena banka. Vsaka banka ima svoje razloge, zakaj je to storila. Nekatere se umikajo s tega trga, želijo seveda zapreti vse terjatve za seboj, druge prodajajo svoje terjatve in na različne načine seveda skušajo uveljaviti svoje interese.
BRATOŽ: Iščete morda pomoč pri politikih? Recimo Janez Janša je bil vaš politični soborec, bili ste visok član LDS-a. Morda lobirate tu, da bi politika, stranke nekako pritisnila na banke, da bi vstopile bolj zavzeto na vašo stran?
BAVČAR: Opravil sem nekaj razgovorov v začetku, ne zato, da bi dobil pomoč od politike pač pa, da bi jim predstavil situacijo. Praktično si ne želim in tudi ne pričakujem, da bi politika s svojim vplivom zagotovila denar, ta tudi ni potreben. Istrabenz je dovolj dobra družba, da to lahko zagotovi sama. Pričakoval pa sem od politike, da ne bo tako prostodušno izjavljala, da je za stečaj. Če primerjam našo politiko s politikami drugih držav, ki storijo vse, da ključna podjetja, ki imajo recimo, kot ima Istrabenz, 5 tisoč zaposlenih, ohranjajo pri življenju, da jim celo pomagajo s svojim vplivom. Če samo pogledam, kaj je naredila angela Merkel za Opel…
BRATOŽ: Pravite, malomaren odnos do tako velikega sistema, kot je Istrabenz.
BAVČAR: Nesem rekel, vi ste rekel malomaren, meni se zdi ta prostodušnost, s katero politika danes obravnava tovrstne težave, v katere je zapadel cel svet, danes padajo, bom rekel veliki igralci, je izrazito nesprejemljiva.
BRATOŽ: Dobro, nova politika se distancira od vseh teh prevzemov, velikih lastninskih zgodb, v katerih ste tudi vi eden glavnih igralcev v državi.
BAVČAR: Torej sam nisem naredil nič protizakonitega. Mislim, da je imel včeraj tudi finančni minister težavo obrazložiti zakaj in na kakšen način pravzaprav preprečiti financiranje tovrstnih odkupov, kajti zakonsko so popolnoma regularni. Nisem lagal, nisem, bom rekel zavajal nikogar. Kriza, do katere smo prišli, je marsikoga pahnila v podobno situacijo. Če nam ne bi padla delnica Petrola za 70 odstotkov, bi danes bil Istrabenz v popolnoma drugi kondiciji.
BRATOŽ: Se politika, glede na ta odnos, ki ste ga zdaj nakazali, torej bi rekli, umešava v dejavnost Istrabenza? Veliko se govori v zadnjih mesecih o pretiranem poseganju politike, recimo v NLB, pa v Mercator, pa v Pivovarno Laško in podobno.
BAVČAR: Poglejte, to, kar se zdaj dogaja v slovenski politiki, ima po mojem…
BRATOŽ: Mislim konkretno na vaše podjetje.
BAVČAR: V mojem podjetju je ta indolenca, ali pa bom rekel neka nezainteresiranost za reševanje te družbe, za reševanje teh problemov z državnimi bankami, na katere ima politika neposreden vpliv, seveda po mojem mnenju pomenljivo. Res je, da so v glavnem, ampak samo tuje banke zahtevale stečaj Istrabenza in ne slovenske banke, kar je tudi po mojem mnenju pomembno dejstvo, ampak res je na drugi strani, da politika prostodušno izjavlja, da ji je vseeno, če gredo te družbe v stečaj.
BRATOŽ: Marsikdo še vedno misli, da imate veliko zaslombo še vedno v politiki. Kolegica, novinarka Financ na vaše stolu pred nekaj tedni je rekla, da se v Financah pogovarjajo na tak način češ, da ste zaščiteni kot kočevski medved in da vas lahko odstranijo le Marsovci,če se nekoliko pošalim.
BAVČAR: Veste, teh šal ne komentiram in v resnici spadajo bolj k Pavlihi, kot pa resnemu časopisu.
BRATOŽ: No, ampak vseeno, v gospodarstvo ste šli iz politike. Spet tu vam marsikdo očita, da ste si obuli prevelike čevlje.
BAVČAR: Glejte, Istrabenz je od trenutka, ko sem ga prevzel pred 6 leti in pol, s 1.500 zaposlenih prišel na sistem, ki je težek, ki ima zaposlenih 5 tisoč ljudi, zrasel je za 4-krat. V tem času je seveda, v lanskem letu kriza prizadela mnoge družbe in tudi nas. Istrabenz je šel skozi nekatere pomembne faze in danes v njegovi skupini imamo družbe, ki jim vsi priznavajo, da imajo izjemno velik vpliv na trgu, da imajo dobre tržne deleže in da so solidne družbe.
BRATOŽ: Ampak vendarle, kakšne so tu napake, ki so bile narejene? Je to prodaja naftne divizije? Ti derivati prinašajo stalen tok prihodkov.
BAVČAR: Naftna divizija je bila v 50-odstotni lasti Istrabenza, veljal je princip štirih oči. Preden sem prišel, je bila šest let v izgubi. Tako velik partner, kot je OMV, je bil seveda zelo težek sogovornik in mislim, da prodaja naftne divizije ni bila napaka.
BRATOŽ: Kaj pa nakup delnic Petrola, oziroma prevzemanje tega deleža za vsako ceno?
BAVČAR: Z vidika…
BRATOŽ: Plačevali ste po tisoč, takrat je bilo 600 vredno, danes petkrat manj.
BAVČAR: Nismo ravno po tisoč vsega, povprečna cena je bistveno nižja Ampak z vidika…
BRATOŽ: S tem ste zelo načeli stabilnost podjetja.
BAVČAR: Z vidika današnjega dne, z vidika dejstva, da je Petrolova delnica padla v tem letu za 70 odstotkov, da so praktično vsi borzni trgi se popolnoma sesuli, je seveda možno reči temu napaka. Takrat so nas poslovni razlogi in ne špekulativni razlogi vodili k temu, da zaščitimo svoje interese v energetiki, takrat je prihajal Lukoil in to je bil ključen razlog za nakup Petrola.
BRATOŽ: Pogojno torej samo to napako vidite v svojem delovanju, drugega ne?
BAVČAR: Ha, ha. Poglejte, marsikatero odločitev bi, če bi bil vedež, seveda sprejemal drugače. Mislim pa, da je do lanskega leta, do začetka lanskega leta je imel Istrabenz negativni dolg. Se pravi, da so vrednost sredstev za prodajo in finančnih naložb so bila bistveno višja od dolga, ki ga je imel. In recesija dejansko je sesula te številke.
BRATOŽ: 475 milijonov svežega kapitala pričakujete, kot smo slišali v prispevku to v teh časih zveni kot znanstvena fantastika.
BAVČAR: Da, to je res. Ta dokapitalizacija je bila nujna zaradi zakonskih razlogov. Res pa je, da če bi nekdo danes prišel s tem denarjem, bi v trenutku lahko dobil 100-procentno lastništvo, ali pa …
BRATOŽ: … (nerazumljivo, govorita hkrati)…
BAVČAR: Naj vam bo, 80. To težko komentiram…
BRATOŽ: Ta teden, ne.
BAVČAR: V tem trenutku kaže, da ga ne bo.
BRATOŽ: Ne bo. Če se zgodi stečaj Istrabenza, kaj vam ostane? Menda ste del premoženja prenesli na soprogo. Torej kakšno bo vaše osebno premoženje, če bo to?
BAVČAR: Ne, nobenega premoženja nisem prenesel na soprogo, soproga je imela svoje premoženje. Stečaja Istrabenza ne bo, zanj ni razlogov. Mislim, da je jasno, da obstajajo vsi razlogi za prostovoljno ali za prisilno poravnavo. Sam seveda upam in zato sem tudi odstopil, da bo prišlo do prostovoljne poravnave. Banke imajo vse razloge za to, da verjamejo in tudi vedo, s kakšnim premoženjem danes upravljamo in zanje, za upnike in za lastnike, je dovolj prihodnosti.
BRATOŽ: Pred časom ste po neki tiskovni konferenci rekli: vidimo se v naslednji zgodb, upam, da uspešnejši. Zdaj torej to izključujete?
BAVČAR: No, do naslednje zgodbe bo v vsakem primeru prišlo. Ali bo ta…
BRATOŽ: Ne bo to ta zgodba, druga zgodba? Boste ostali tu?
BAVČAR: Poglejte, danes… ne, ne vem. Danes sem odstopil…
BRATOŽ: Pogojno ste odstopili.
BAVČAR: …Če bo prostovoljna poravnava, če bo prostovoljna poravnava, ravno to želim pojasniti, me tukaj, v tej zgodbi več ne bo. Vsaj ne v upravi.
BRATOŽ: Dobro. Hvala lepa za pogovor.
BAVČAR: Prosim.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bratož Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 17. 06. 2009
Termin: 22:15
Trajanje:16