ALEKSANDRA SAKSIDA: Zaradi krize v Sloveniji ni propadla nobena banka. Bačni sistem je trden, pravi vlada, toda želela je ukrepati, preden bi domači varčevalci prihranke odnesli drugam. Država bo za prihodnji dve leti ob morebitnih težavah bank zagotovila denar za poplačilo vseh nabčnih vlog varčevalcev, torej neomejeno.
DR. ANDREJ BAJUK (minister za finance): Ni možnost, da bi se nam depoziti iz naših bank odlivali v druge banke nekaterih sosednjih držav, v katerih so, je poroštvo bolj bogato, ali pa če hočete, bolj radodarno, kot pa je bil v Republiki Sloveniji do sedaj.
BOŽO JAŠOVIČ (Banka Slovenije): Veljavnost tega neomejenega jamstva je do 31.12.2010.
SAKSIDA: Država želi spodbuditi tudi posojanje denarja, ki je zastalo. Bankam, zavarovalnicam in pokojninskim družbam bo pomagala s poroštvom v višini osem milijard evrov, to je skoraj 4.000 evrov na prebivalca. Zakon o javnih financah, ki ga bo jutri Državni zbor sprejel, bo državi tudi omogočil, da se zadolži in kreditira finančne ustanove ali odkupi njihov delež, če bo to potrebno.
BAJUK: Nimamo nikakršnega, bi rekel, garancije, da bo to zadosti. Ne vemo.
JAŠOVIČ: Izognili smo se potresu, ne moremo se pa izogniti cunamiju, ki sledi temu potresu v obliki gospodarske recesije in obliki velike negotovosti na finančnih trgih.
ANTON ROP (predsednik Odbora za finance): Vse to, kar počne celotna Evropa, tudi Nemčija v tem konkretnem primeru, so državne pomoči. So sicer državne pomoči finančnemu sektorju, vendar so državne pomoči finančnemu sektorju zato, da bi se pomagalo realnemu sektorju, zaposlenim in podobno. Torej to so paketi, ki pomenijo izjemo.
SAKSIDA: Sicer pa so vsi ti ukrepi usklajeni tudi z Unijo. Na petkovem sestanku v Bruslju so se voditelji Evropske unije odločili za reformo mednarodnega finančnega sistema. Zagovarjajo korenite spremembe, s katerimi bi preprečili podobne krize v prihodnje. Nujen je nadzor nad finančnimi ustanovami, večja preglednost in odgovornost, izboljšati je treba predpise in okrepiti vlogo Mednarodnega denarnega sklada.
NICOLAS SARKOZY (francoski predsednik): Nismo vsi v enakem položaju, vendar pa bi se morali vsi usmeriti k istemu cilju.
SAKSIDA: S tako imenovanim načrtom o globalni finančni revoluciji bo Unija odšla tudi v Združene države Amerike, kjer bo v soboto v Washingtonu nov krizni vrh voditeljev razvitih držav.
BRATOŽ: Gospod Pahor, kako se bo vaša vlada lotila težke finančne, gospodarske krize, ki je pred nami? Vemo, samo letos bi se lahko zgodilo, da bo na cesti 13 tisoč ljudi in naslednje leto so nekatere najbolj pesimistične prognoze 50 tisoč ljudi brez dela.
BORIS PAHOR (mandatar za sestavo vlade): No, kot sem dejal v uvodu, v Državnem zboru se bomo tega lotili z razvojno politiko. Bila je skušnjava, da bi se lotili z neko pasivno socialno politiko. To je bila napačna pot. Mi moramo z začetimi strategijami, ki jih je sedaj spodbudila sedanja vlada, nadaljevati. Kot je rekel finančni minister Bajuk, ne vemo, ali so ti pogoji zadostni. Mi bomo sproti sledili razmeram, se nanje odzivali skladno z evropsko politiko, deloma bo pa treba biti tukaj iznajdljiv. Mi želimo zlasti pomagati mikro, majhnim in srednjim podjetjem. Jaz mislim, da je tukaj slovenski potencial največji. Med sto tisočimi je gotovo veliko takih, ki lahko z naložbami države, tudi s tveganim kapitalom, pomagajo k odpiranju novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. To se mi zdi en tak generalni odgovor na situacijo, v kateri smo. In seveda s socialnim dialogom paziti na tiste ljudi, ki bodo izgubili delo in s strategijo regulacije trga, tudi trga dela, preusmerjati te s preizobraževanjem na nova delovna mesta. Torej aktivna politika zaposlovanja.
BRATOŽ: Za vami so štiri leta izkušenj v vladi. So ti ukrepi dovolj dober porok za preprečitev krize, ali za gašenje požara?
JANEZ JANŠA (predsednik vlade) : Ja, to so usmeritve, ki so pač splošne. Govorijo o neki razvojni naravnanosti in z njimi se seveda strinjam. Gre za nadaljevanje tega, kar smo zapisali v strategijo razvoja Slovenije, ki se je začela pripravljati že pred našo vlado. In tukaj gre za nek, recimo temu širši konsenz. Vendar pa je zdaj situacija nenormalna in poleg teh predlogov, ki smo jih dali prejšnji teden, se pravi znižanje davkov podjetjem že za letošnje leto, zaradi tega, da se prepreči ta prvi šok, ki prihaja zaradi znižanja naročil, ki ima potem takoj za posledico tudi odpuščanje oziroma zmanjševanje zaposlenih v podjetjih, bi bilo potrebno zelo razmisliti o tej zavezi v koalicijski pogodbi o dvigu prispevne stopnje za zdravstvo. Mislim, da ni čas za to, žal. Zelo verjetno bo nova vlada pred razmislekom o tem, ali naslednje leto izvede ta drugi del usklajevanja plač v javnem sektorju, verjetno bo potrebno takoj začeti pogajanja s sindikati za to, da se marčevski dvig prolongira za nekaj časa. Jaz mislim, da se bo v socialnem dialogu, ki je v Sloveniji močan, ta dogovor, da bo to možno doseči. In verjetno bo potrebno takoj razmisliti tudi o znižanju nekaterih prispevkov podjetjem, ki bremenijo delo neposredno. Tukaj se z naslednjim letom ukinja dokončno davek na izplačane plače, to je pač narejeno že z dosedanjo davčno reformo. Bojim pa se, da to, glede na situacijo, ki se obeta v Evropi, in mi izvažamo v glavnem na trge Evropske unije, da to ne bo dovolj in da bo potrebno za nek omejen čas, jaz upam, da to bo zgolj za eno leto, in dve, bistveno sklestiti javne izdatke.
PAHOR: No, vlada...
BRATOŽ: Boste delovali na vsem tem?
PAHOR: Vlada premierja Janše se je odločila za korak, ki je sicer drzen, ampak primeren; gre za olajšave gospodarstvu, za tehnološke investicije. Ta gregat je približno 250 milijonov evrov, je zahteven agregat v tej situaciji, vendar je recimo danes dr. Lahovnik pogojeval svoje soglasje za sodelovanje v vladi s tem, da povzamem predlog kabineta predsednika Janše, kar se mi zdi sicer drzen, ampak v tem trenutku edini pravi način, da se na strateški ravni spopademo s konkurennostjo, s problemom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki je hrbtenica potem tudi socialne varnosti. Morda bo to vodilo do rebalansa proračuna, prav gotovo, tukaj ima predsednik prav, bo potrebno pogledati nekatere druge ambicije, ki jih ima vlada. Naj povem, da se jutri srečam s sindikati javnega sektorja. Gre za en uvodni pogovor glede na situacijo, ki smo ji priča po reformi plačnega sistema. Tam bo potrebno pogledati, kaj je mogoče spremeniti, tako da bi bila ta reforma vzdržna. In tukaj bo treba najti s sindikati nek dogovor glede tega.
BRATOŽ: Dobro, se pravi, vi boste nadaljevali na začetem?
PAHOR: Seveda.
BRATOŽ: Pa vendarle, vi ste kar nekaj kritik imeli, češ, da je ta koalicijska pogodba premalo ambiciozna, da je preveč ohlapna, da bi si lahko dovolili več poguma. Na kaj ste mislili?
JANŠA: No, tukaj so se razmere zelo hitro spreminjale in očitno je ta koalicijska pogodba nek povzetek predvolilnih programov strank, kjer ta situacija ni bila zajeta, ker je v veliki meri tudi še ni bilo. Takrat Slovenija ni bila še zaobsežena oziroma zajeta s posledicami finančne krize oziroma s prehajanjem finančne v gospodarsko krizo, čemur se nobeno globalno gospodarstvo ne bo izognilo, oziroma gospodarstvo, ki je pač del globalnega trga, ne bo izognilo. In tukaj je treba reagirati zelo hitro. Na petkovem neformalnem sestanku Evropskega sveta je eden od mojih kolegov prebral naša predvidevanja na podobnem sestanku pred kakšnim letom in smo se vsi nasmihali, ker so bila precej drugačna od tega, kar je dejansko nastalo. In morda bo čez dva meseca spet nekoliko drugače. To, koliko milijard ali pa koliko sto milijard evrov je potrebnih za to, da se ta finančna kriza zajezi, tega nihče ne ve, ker do te krize je prišlo ravno zaradi teh izjem, zaradi teh oaz, zaradi teh balonov, ki so se napihnili tam, kjer pač ni bilo nadzora. Ni res, da svetovni finančni sistem nima nadzora. Res je, da so tukaj izjeme in da so zelo velike izjeme in ker so te izjeme, tudi ni natančnih podatkov.
BRATOŽ: Zgodba o krizi se posredno, resda posredno dotika tudi zgodbe okoli Mercatorja. Boško Šrot prodaja polovico svojega deleža. Pozivi so številnih ekonomistov, dela politike, da naj bi država ta delež nazaj odkupila, ta delež, ki je bil v času vaše vlade prodan. Kaj boste naredili tu?
PAHOR: Te odločitve še nismo sprejeli, nekaj alternativ je in mislim, da bi prehiteval poslovne dogodke, če bi napovedoval, katere so možnosti in kvarno vplival na proces pametne odločitve. Gre za en precedans, ki ga bo v teh kriznih razmerah sprejela vlada, o katerem bi se želel posvetovati tudi z opozicijo, kajti če bi zdaj sklenili eno od alternativ, bi, kot rečeno, to pomenilo neko povabilo k obnašanju poslovnih subjektov, ki bi imelo lahko za posledico neko verigo dogodkov, ki jih na koncu politika ne bi več kontrolirala. Dejstvo je, da moramo paziti na konsekvence tega poslovnega dogodka, to je predelovalno-živilska veriga, ki je seveda, če bi prišlo do prodaje tujcu, lahko ranjena v svojih poslovnih interesih. Treba je pogledati, kako se odzvati na to konsekvenco...
BRATOŽ: Bo to nacionalni interes? Je to nacionalni interes?
PAHOR: Glejte, že sedaj je bil...
BRATOŽ: Mercator je stvar konsenza, pravite. Vprašali boste za nasvet tudi premiera?
PAHOR: Če prav razumem, se je vlada leta 2005 odločila, da poseže v prodajo tudi zato, da ostane to v slovenskih rokah. To, da je ostalo v rokah slovenskega lastnika, še ne pomeni, to zdaj vidimo, da se ta enkrat ne bo odločil, da znova proda tujcu. Če bi sedaj država odkupila, bi verjetno spet nekoč prodajala in ni nobenega zagotovila, da bi prodaja slovenskemu lastniku pomenila tudi zagotovitev nacionalnega interesa. Nacionalni interes je, da imamo, da država regulira trg, na katerem so subjekti, ki so konkurenčni, v katerih lahko torej slovenski dobavitelji, če govorimo za trgovino, prodajajo svoje izdelke in tako torej zagotavljajo sebi kruh. In mi bomo med alternativami poiskali pravo in se pred odločitvijo zelo temeljito posvetovali...
BRATOŽ: Z vsemi, če sem prav razumel. Kako vi razumete to napoved prodaje tega deleža? Boško Šrot je govoril tudi o državnem terorju regulativnih organov.
JANŠA: To je bilo zelo zanimivo poslušati. To, da mora nekdo spoštovati zakone, še nikoli ni bil teror. Teror je, če nekdo s silo krši zakone ali pa jih skuša nadomestiti z, ne vem, diktaturo. Tu gre za politični pritisk. Igra je zelo prozorna in mene čudi, da se toliko časa posveča tej potezi, ki itak ni mišljena resno. Ni pa to slučajno, ker pač ta isti lastnik obvladuje tudi velik del medijskega prostora in to zgodbo generira. Drugače pa jaz upam, da se naslednja vlada ne bo ukvarjala na sejah drugo leto s cenami blaga na policah Mercatorja, ker bi bilo to popolnoma nepotrebno. Gospod Šrot je od tistega dne, ko je postalo jasno, kdo je lastnik Colonela in ko so se razkrile te povezave, ko so regulatorni organi razkrili povezave med temi podjetji, enostavno prišel v položaj, ki je nezakonit. Ko nek lastnik preseže 25-odstotni delež v nekem podjetju, mora objaviti prevzemno ponudbo. Če je ne objavi, je v nezakonitem položaju, so mali delničarji oškodovani. Skratka gre za zaščito...
BRATOŽ: Telekom? Kaj pa Telekom?
JANŠA: ... pravil igre za vse in enostavno mora ali odprodati ta delež nad 24,9 procenta, ali pa mora objaviti prevzemno ponudbo. In ker pravi, da nima finančnih težav, naj objavi prevzemno ponudbo, pošteno izplača ostale delničarje in ne bo nobenega strahu za slovensko predelovalno industrijo. To, da bi pa zdaj rekli, kar je nacionalni interes, da lastništvo ostane takšno, kot je, da njemu ni treba spoštovati zakonov, oprostite, potem pa smo prišli nekam, kar zagotovo ne sodi v 21. stletje, ne v Evropsko unijo.
BRATOŽ: Stavek na Telekom. V teh kriznih dneh napovedana prodaja desetine?
JANŠA: Ne, gre za obveze, ki jih ima Odškodninska družba, če prav razumem. To ni vladna stvar, s tem se nismo nikoli ukvarjali.
BRATOŽ: Dobro...
JANŠA: Odškodniska družba ima obveze do vlagateljev in zakon, ki je bil sprejet, Odškodninski družbi nalaga, da v rokih to izplačuje. In ker nima rezervnih sredstev, je verjetno prisiljena prodajati, ampak to je toliko, kolikor vem, glede na to, da vem, kaj piše v zakonu.
BRATOŽ: Boste ustavilo to v teh dneh? Je to morda za nekatere...
PAHOR: Jaz sem danes prosil svetovalce, da mi za jutri pripravijo mnenje...
BRATOŽ: Jutri. Hvala lepa obema za pogovor.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Saksida Aleksandra,Bratož Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 10. 11. 2008
Termin: 22:15
Trajanje:15