Ta pojasnila so torej predvsem napotila davčnim uslužbencem, da enako obravnavajo enake davčne situacije, davčna uprava pa jih zaradi svoje obveznosti, da informira in pomaga davčnim zavezancem, daje na razpolago tudi javnosti. Ta pojasnila nimajo statusa zakona, ampak so pojasnjevalni pripomoček. Zavezancem so v pomoč pri odločanju v dilemah, kažejo stališče davčnih strokovnjakov v davčni upravi o konkretni davčni problematiki, a za dokončno odločitev so merodajni le zakonski predpisi. POJASNILA O UPORABI DAVČNIH ZAKONOV MF IN DURS A) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB E) DRUGE DAJATVE EC) Davek od prometa nepremičnin B) DOHODNINA EE) Davki po zakonu 0 davkih občanov Č) DAVEK NA DODANO VREDNOST Davek od prometa zavarovalnih poslov EG) Posebni davek na določene prejemke D) SOCIALNI PRISPEVKI EH) Trošarine El) Davek na motorna vozila in plovila EJ) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča A) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB A198) Pojasnilo MF in DURS, 3- 7. 2009 (povzetek): Davčna obravnava izčlenitve Poudarek Izčlenitev, pri kateri deleži pridobitelja pripadejo razpolagalcu, med razpolagalcem in pridobiteljem vzpostavlja razmerje mati - hči Kljub temu, da je izčlenitev v skladu z določbami ZGD-1 opredeljena kot pojavna oblika delitve, pa jo je po ZDDPO-2, ob upoštevanju načela prednosti vsebine pred obliko, treba obravnavati kot prenos premoženja Prejeti vrednostni papirji za izčlenjeno premoženje se vrednotijo po ZDDPO-2, torej po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa. Statusno-pravni vidik izčlenitve Institut izčlenitve kot novo pojavno obliko delitve je uredil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1B 1 , ki velja od 23. 7. 2008. Po 623- členu Zakona o gospodarskih daižbah - ZGD-1 2 se izčlenitev opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne daižbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve, ali prevzemne daižbe. Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne daižbe zagotovijo prenosni družbi. Šteje se. da je izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja. Izčlenitev (sell-off, spin-off ali drop-down) se od razdelitve (division) ali oddelitve (partial division) razlikuje izključno po upravičencu do nasprotne izpolnitve, ki jo v zameno za prejeto premoženje opravi pridobitelj. Do deležev, ki jih kot predmet svoje nasprotne izpolnitve zagotavlja pridobitelj, niso upravičeni imetniki deležev prenosne daižbe, ampak družba sama. Med temeljnima oblikama delitve (razdelitvijo in oddelitvijo) in izčlenitvijo je primarna razlika v tem, da razdelitve in oddelitve, pri katerih deleži pridobitelja pripadejo vedno imetnikom deležev razpolagalca, med družbama vzpostavlja sestrsko razmerje. Izčlenitev, pri kateri deleži pridobitelja pripadejo razpolagalcu, med razpolagalcem in pridobiteljem vzpostavlja razmerje mati - hči. Za izčlenitev je bistvena sprememba strukture premoženja razpolagalca (t. j. prenosne daižbe), saj preneseno premoženje zamenjajo deleži pridobitelja. zato lahko izčlenitev privede do kapitalskega obvladovanja razpolagalca s pridobiteljem. Izčlenitev tudi po svojih pravnih značilnostih predpostavlja nadaljnji obstoj razpolagalca, in torej ni povezana s takojšnjim prenehanjem razpolagalca, lahko pa ta sledi. Kljub temu, da je izčlenitev v skladu z določbami ZGD-1 opredeljena kot pojavna oblika delitve, pa jo zaradi tega, ker deleži pripadajo prenosni družbi in ne imetnikom deležev prenosne družbe, po vsebini lahko primerjamo s prenosom premoženja, kot ga ureja ZDDPO-2 3 v 39. členu. Za prenos premoženja se namreč po tem členu (enako tudi po smernici o združitvah in delitvah) šteje transakcija, s katero družba (prenosna družba), ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna daižba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Za obrat se šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu daižbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem. ZGD-1 ne pozna instituta prenosa premoženja v smislu ZDDPO-2, saj ne obravnava prenosa premoženja kot posebnega instituta po smernici o združitvah in delitvah oziroma ZDDPO-2. Glede na ZGD-1 je značilnost prenosa premoženja, da je pridobitelj celotnega premoženja daižbe vedno država Slovenija ali lokalna skupnost v Sloveniji (torej ne gospodarska daižba), ki zato ne more izdati imetnikom deležev razpolagalca svojih deležev kot svojo izpolnitev za preneseno premoženje. Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah pojasnjuje, da so predmet nasprotne izpolnitve pri prenosu premoženja daige premoženjske oblike (denar ali dolžniški vrednostni papirji), ki morajo biti po svoji vrednosti taki, da zagotavljajo uresničitev načela prepovedi poslabšanja pravnega položaja imetnikov deležev. Poleg tega pojasnjuje, da ideja delitve kot oblike materialnega statusnega preoblikovanja omogoča, da se iz celote premoženja prenosne družbe avtonomno izberejo posamezni deli premoženja (premoženja, obveznosti in/ ali pravnih razmerij) in se namenijo prenosu. ZDDPO-2 v primerjavi z ZGD-1 za davčno nevtralni prenos premoženja oziroma statusno preoblikovanje torej določa strožje pogoje, saj je po ZDDPO-2 pogoj za davčno nevtralno obravnavo prenos obrata, po ZGD-1 pa se lahko prenašajo tudi posamezna sredstva, obveznosti ali celo pravna razmerja. Davčni vidik izčlenitve Z vidika ZDDPO-2 izčlenitev izpolnjuje elemente tako prenosa premoženja (deleži, ki jih prevzemna družba zagotovi v zameno za prejeto premoženje pripadajo prenosni daižbi) kot tudi delitve (statusno pravno izčlenitev predstavlja pojavno obliko delitve). ■, Kljub temu, da ZGD-1 uvršča izčlenitev med delitve, ker gre za statusno preoblikovanje z univerzalnim pravnim nasledstvom, je izčlenitev po določbah ZDDPO-2, ob upoštevanju načela prednosti vsebine pred obliko, treba obravnavati kot prenos premoženja. V tem primeru je v skladu z določbami 40. člena ZDDPO-2: - prenosna družba dolžna vrednostne papirje prevzemne družbe ovrednotiti po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa, - prevzemna družba pa je premoženje, ki ga je pridobila, dolžna ovrednotiti po knjigovodski vrednosti. Glede na to, da je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1C črtan del določbe 7. odstavka 623. člena ZGD-1, in sicer, da se bilančna vsota prenosne daižbe ob izčlenitvi ne spremeni, kar pomeni, da se po novem bilančna vsota prenosne daižbe ob izčlenitvi (lahko) spremeni, se prejeti vrednostni papirji za izčlenjeno premoženje vrednotijo po ZDDPO-2, torej po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa. • Vrednotenje Glede vrednotenja statusnih preoblikovanj za poslovne namene se uporablja iVISRP 3 - Poslovne zdaižitve, ki določa uporabo nakupne metode za merjenje poslovnih združitev (poštena vrednost prevzetih sredstev in obveznosti), ki med drugim določa, da se ne uporablja (kar pa ne pomeni, da je prepovedan) za poslovne zdaižitve, ki vključujejo podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem. Po 10. točki MSRP 3 je poslovna združitev, ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, poslovna združitev, v kateri vsa podjetja, ki se združujejo, ali poslovne subjekte na koncu upravlja ena in ista stranka oz. stranke tako pred kot po poslovni združitvi, pri čemer to upravljanje ni prehodno. Vprašanje, ki se postavlja v obravnavanem primeru, je, ali je treba uporabljati MSRP 3 in če je treba, ali gre pri izčlenitvi za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem. Če se MSRP 3 uporablja in gre pri izčlenitvi za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, potem se poštena vrednost vrednostnih papirjev, ki jih pridobi prenosna daižba za izčlenjeno premoženje, ne upošteva. Prenosna družba za poslovne namene naložbo v prevzemno družbo ovrednoti po knjigovodski vrednosti, za davčne namene pa po pošteni vrednosti neto prenesenega premoženja po stanju na dan izčlenitve (t. j. po pošteni vrednosti prenesenih sredstev, zmanjšanih za pošteno vrednost prenesenih obveznosti). Smiselno enako določa tudi ZDDPO-2 v 3. točki 1. odstavka 40. člena. Če se MSRP 3 uporablja in pri izčlenitvi ne gre za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, potem mora prenosna daižba za poslovne namene naložbo v prevzemno družbo ovrednotiti po pošteni (tržni) vrednosti, za davčne namene pa ni treba določati nič posebej, saj že iz splošne določbe ZDDPO-2 pri prenosu premoženja (3. točke 1. odstavka 40. člena) izhaja, da je prenosna daižba prejete vrednostne papirje prevzemne daižbe dolžna ovrednotiti po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa. Č) DAVEK NA DODANO VREDNOST Č500) Pojasnilo DURS, 11. 6. 2009 (povzetek): Storitev razvijanja eksponiranega negativa Poudarek Storitev razvijanja eksponiranega negativa za tujega naročnika spada med storitve inženirjev iz c) točke prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, kar pomeni, daje storitev v Sloveniji z DDV neobdavčljiva Vprašanje: Zavezanec s sedežem v tretji državi snema koprodukcijski film na različnih lokacijah v Sloveniji oziroma zunaj nje. Še v času snemanja filma sepiosneti material (eksponirani negativ) razvije, telekinira inpresname na DUD, da lahko režiser in produkcija preverita kvaliteto posnetka na določeni lokaciji, saj je potrebno lokacijo snemanja vrniti v pivotno stanje oziroma zaradi drugih razlogov (maske, kostimov, posebnih efektov ...). Po končanem snemanju se film montira, računalniško obdela, presnamejo se dialogi ter dodajo različni efekti in glasba. Storitev razvijanja negativa in telekiniranja, ki jo opravi zavezanec s sedežem v Sloveniji, je samo del procesa pri nastajanju filma in podleže nadaljnji obdelavi vse do zaključne verzije, ki je nato pripravljena za emitiranje in prikazovanje v kino dvoranah. Storita 1 opravijo uslužbenci zavezanca s sedežem v Sloveniji po naročilu zavezanca s sedežem v tretji državi. Ali je ta storitev razvijanja eksponiranega filma, ki jo opravi zavezanec s sedežem v Sloveniji, neobdavčljiva z DDV v Sloveniji na podlagi točke c)pwega odstavka 29. člena ZDDV-1? V skladu s 24. členom ZDDV-1 5 se za kraj, kjer je bila opravljena storitev, šteje kraj, kjer ima zavezanec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena storitev, oziroma če takega kraja ni. kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. Prvi odstavek 29. člena ZDDV-1 med daigim določa, da če se: a) storitve prenosa in odstopa avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic; c) storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij, tolmačev, prevajalcev in podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanje informacij; e) bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema šefov; f) storitve posredovanja osebja; g) storitve dajanja premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev; i) storitve telekomunikacij; k) elektronsko opravljene storitve; 1) storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun drugih oseb, kadar za svojega naročnika posredujejo storitve iz tega odstavka, opravijo za naročnika s sedežem zunaj Skupnosti ali za zavezanca s sedežem v daigi članici, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. Storitve, ki jih opravljajo inženirji (strokovnjaki za tehniko), so storitve projektiranja in tehničnega svetovanja. Načeloma imajo inženirji formalno izobrazbo. Storitve inženirjev so storitve, ki so strokovne in sodijo v okvir njihove usposobljenosti. Storitve inženirjev so med drugim tudi storitve strokovnjakov za tehniko v okviru zabavne industrije (zajeti so montažerji in tonski mojstri, ki izdelajo izvirnike. s pomočjo katerih se nato izdelajo kopije filmov, video trakov, zgoščenk, avdio trakov). Med podobne storitve vključujemo npr. storitve oblikovanja, storitve strokovnjakov iz različnih strok, tudi tehničnih strokovnjakov, ki so v bistvu ustvarjalne ali umetniške narave; storitve filmskih režiserjev in producentov. Iz tega izhaja, da storitev razvijanja eksponiranega negativa spada med storitve iz točke c) prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, in sicer med storitve inženirjev oziroma podobnih storitev iz te točke, in je v Sloveniji z DDV neobdavčljiva. Storitev se obdavči po kraju naročnika. Č501) Pojasnilo DURS, 19- 6. 2009 (povzetek): Popravek nepravilno obračunanega DDV Poudarek Ko zavezanec izstavi račun za sanacijo škode zavezancu v drugi članici, te transakcije ni mogoče obravnavati kot opravljanje storitev in dobavo blaga za plačilo, temveč kot odškodnino, ki pa ni predmet DDV. Na računu nepravilno obračunani DDV lahko zavezanec popravi na podlagi pisnega obvestila, da je zahteva za vračilo DDV, ki jo je vložil zavezanec iz druge članice, pravnomočno zavrnjena. Vprašanje: Dobavitelj premaza je zavezanec A s sedežem v drugi članici, ki je premaz dobavil zavezancu B s sedežem v Sloveniji, ta pa dnigemu zavezancu C s sedežem v Sloveniji, ki je končni prejemnik in uporabnik tega premaza. Zaradi nekvalitetnega premaza je pri C prišlo do poškodbe na stroju, ki je poškodbo saniral in za storitev popravila izdal zavezancu B račun z obračunanim DDV. B je te stroške zaračunal svojemu dobavitelju A iz druge države članice in na računu prikazal še vrednost nadomestne dobave premaza, ter na celotno vrednost obračunal DDV. V postopku odločanja o vračilu DDV zavezancu A iz druge članice je drugostopenjski organ potrdil odločitev davčnega organa, da se zahteva za vračilo DDV zavrne, ker je bil DDV na računu zavezanca B nepravilno obračunan. Vsebino transakcije ni mogoče obravnavati kot opravljanje storitev in dobavo blaga za plačilo, temveč kot odškodnino, kipa ni predmet DDV. Kako popraviti ta nepravilno obračunani DDV iz leta 2005 in ali popravke izvedeta oba davčna zavezanca (B in C) s sedežem v Sloveniji? Popravek obračunanega DDV izvedeta oba zavezanca s sedežem v Sloveniji, ki sta na računu nepravilno obračunala DDV, in sicer ga B popravi, ko je prejel pisno obvestilo, da je zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena, C pa, ko je prejel pisno obvestilo zavezanca B, da ta ni odbil DDV oziroma je ustrezno popravil (zmanjšal) nepravilno odbit DDV. Pri zaračunavanju odškodnin iz 13. člena PZDDV-1 6 za odškodnine veljajo le tiste transakcije, pri katerih ne gre za opravljanje dobave blaga ali storitev. Na podlagi 1. alineje 2. odstavka za odškodnino tako velja dobava (blaga ali storitev), ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe. V konkretnem primeru je zavezanec C, prejemnik premaza, zaradi katerega je prišlo do škode (uničenja materiala), sam saniral škodo in izdal račun z obračunanim DDV svojemu dobavitelju premaza, zavezancu B s sedežem v Sloveniji, le-ta pa je zaračunal stroške (zastoja, prevozov, popravila) zavezancu A s sedežem v daigi državi, ki odgovarja za škodo v primeai neustrezne kakovosti premaza, na računu pa prikazal tudi vrednost dobave nadomestnih premazov (in s tem povezanimi stroški), ki jih je dobavil oškodovancu (zavezancu C) zaradi slabe kakovosti prve dobave. Zavezanec A iz daige članice je tako v celoti poravnal škodo zaradi neustreznih premazov in stroške dobave novih premazov, s katerimi je nadomestil pivo dobavo. Na podlagi tega konkretnega primera razumemo, da zavezanec A s sedežem v drugi državi odgovarja za stroške, ki so nastali v zvezi z zastojem in poškodbo strojev, kot tudi za nadomestno dobavo neustreznih premazov. Dobavitelj premaza s sedežem v Sloveniji (B) je namreč stroške, ki so nastali v zvezi z zastojem in poškodbo strojev, in za katere je prejel račun od prejemnika premaza (C), samo "prerazporedil" (znesek z računa C za stroške popravila je v istem znesku prikazal na računu, izdanem zavezancu A s sedežem v daigi državi). Ker A odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi pogodbe, nista predmet DDV v skladu s 13. členom PZDDV-1 niti nadomestna dobava premaza niti povračilo stroškov zaradi škode. Nepravilno obračunan DDV na izdanih računih se zato lahko popravi. Po 82. členu ZDDV-1 5 lahko zavezanec napačne podatke na izdanem računu in v obračunu DDV popravi na podlagi določb 146. in 154. člena PZDDV-1. Če zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna, lahko po 2. odstavku 146. člena PZDDV-1 davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem ugotovi napako, če ima pisno obvestilo kupca blaga oziroma naročnika storitve, da po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka DDV ali še ni vložil zahtevka za vračilo DDV. Po 3- odstavku 146. člena PZDDV-1 pa lahko dobavitelj blaga oziroma izvajalec opravljene storitve davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem je od kupca oziroma naročnika dobil pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju) odbitka DDV oziroma pisno obvestilo, da je zahteva za vračilo DDV umaknjena ali da je njegova zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena. To velja, če je prejemnik računa že uveljavil pravico do odbitka DDV ali že vložil zahtevo za vračilo DDV na podlagi izdanega računa. V konkretnem primeai tudi velja, da mora zavezanec na podlagi 2. alineje 4. odstavka 154. člena PZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV zaradi napak. Zavezanec B, ki je na izdanem računu za sanacijo škode zaradi nekvalitetnega premaza prejemniku računa, zavezancu A s sedežem v dnigi državi članici, nepravilno prikazal DDV, ker transakcija ni predmet DDV (ampak odškodnina v skladu s 13. členom PZDDV-1), zahtevek za vračilo tega DDV pa je bil prejemniku računa pravnomočno zavrnjen, lahko popravi obračunan DDV na podlagi 3. odstavka 146. člena PZDDV-1 v tistem davčnem obdobju, v katerem je od zavezanca A prejel pisno obvestilo, da je njegova zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena. Zavezanec C popravi nepravilno obračunan DDV, ko je prejel pisno obvestilo od zavezanca B, da ni odbil nepravilno obračunanega DDV oziroma, da je ustrezno zmanjšal (popravil) odbitek DDV. Popravek obračunanega DDV tako izvedeta oba davčna zavezanca (B in C) s sedežem v Sloveniji, ko imata dokazila o izpolnjevanju objektivnih pogojev (na primer dokazila o uničenju, popravilu strojev, dobavi nadomestnih premazov ..,) in izpolnjujeta pogoje iz 146. in 154. člena PZDDV-1. Č502) Pojasnilo DURS, 24. 6. 2009 (povzetek): Registracija za namene DDV in firma podjetja Poudarek Podjetja lahko na računih uporabljajo naziv (ime firme) s katerim so se registrirali na sodišču, pri tempa ni pomembno, ali gre za krajši ali daljši naziv. To ne vpliva napravico do odbitka DDV. Vprašanje: Podjetje se registrira na sodišču z daljšim in krajšim nazivom (firma podjetja), oba pa sta enakovredna in se uporabljata v pravnem prometu. Na vlogi podjetja in odločbi DURS za vstop v sistem DDV in dodelitvi identifikacijske številke pa je običajno naveden daljši naziv podjetja. Zaradi slednjega veliko podjetij to razlaga tako, daje edina pravilna navedba naziva podjetja (firma podjetja) na računih lahko le-ta, ki izhaja iz odločbe za DDV. Ali se lahko na računih uporabi krajši naziv podjetja, ne da bi se s tem izgubila pravica do odbitka DDV? Po določbah 63. člena ZDDV-1 5 ima zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. V 82. členu ZDDV-1 je določeno, da mora zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, med daigim na računu navesti: - identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev in - ime in naslov davčnega zavezanca. Tako podjetja lahko na računih uporabljajo naziv (ime firme) s katerim so se registrirali na sodišču, pri tem pa ni pomembno, ali gre za krajši ali daljši naziv. Za uveljavitev pravice do odbitka DDV je treba imeti dokument, ki vsebuje vse zakonsko predpisane sestavine ter na ta način omogoča nedvoumno identifikacijo davčnega zavezanca. Uporabo krajšega ali daljšega naziva podjetja (imena firme) ni mogoče šteti za neizpolnjen pogoj za odbitek DDV, zato pravice do odbitka DDV ni mogoče odvzeti. V sodbi pod opravilno številko I UP 1183/2003 z dne 30. 5. 2006 je Vrhovno sodišče RS odločalo o priznavanju pravice do odbitka vstopnega DDV v zvezi z navedbo "firme na računu", pri kateri nikakor ni šlo za uporabo krajšega ali daljšega imena firme, ampak se je ugotovilo, da je bilo ime firme delno napačno. Sodišče je razložilo, da če je na računih navedeno delno napačno ime zavezanca, je pa navedena njegova davčna številka, samo zaradi tega ni mogoče šteti, da identifikacija zavezanca ni možna in da zato ne more uveljavljati odbitka DDV. Kot ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, kot kontrolni podatek pa služi navedba njegove firme oziroma imena. Glede pravilne uporabe imena podjetja se na računih lahko uporablja daljše ali krajše ime podjetja (firme). Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV pa je pomembno, da račun vsebuje vse sestavine po 82. členu ZDDV-1. Č504) Pojasnilo DURS, 30. 6. 2009 (povzetek): Obdavčitev stekleničenja vina iz tujine v Sloveniji Poudarek Ko zavezanec iz druge članice v Sloveniji prevzame blago od dobaviteljev iz drugih članic ali iz Slovenije in na tem (njegovem) blagu nekdo tretji v Sloveniji opravi zgolj storitev, se šteje, daje zavezanec iz druge članice na ozemlju Slovenije opravil dobavo, zato se mora identificirati za DDV. Dobavitelji iz drugih članic mu DDV ne zaračunajo, ker gre za znotrajskupnostno dobavo, dobavitelji iz Slovenije pa mu DDV zaračunajo, vendar ga lahko odbija v davčnem obračunu. Vprašanje: Zavezanec s sedežem v državi članici Y bi rad v Sloveniji stekleničil vino. Vino, zamaške in etikete bo kupoval v članici X. Dobavitelji iz članice X bodo račun izstavili zavezancu Y (brez obremenitve z DDV). vino, zamaške in etikete pa bodo fizično dostavili v Slovenijo. Steklenice, kartone in kapcepa bo kupoval pri slovenskih dobaviteljih. Ti dobavitelji morajo račun izstaviti zavezancu Y. blago pa fizično dostaviti v Sloveniji firmi, ki bo vino ustekleničila. Slovenska firma, ki bo opravljala le storitev stekleničenja vina, bo ves material dejansko uporabila in celotno količino, razen kala, razbitih steklenic in pokvarjene embalaže, odpremila zavezancu Y, račun pa bo izstavila le za storitev stekleničenja vina. Blago je tako skozi ves proces v lasti zavezanca Y. Ali so dobavitelji oproščeni jjlačila DDV, čeprav dostavljajo blago na slovenskem ozemlju? Davčni zavezanec s sedežem v državi članici Y, ki na ozemlju Slovenije opravi obdavčljivo dobavo, se mora identificirati za namene DDV, preden opravi prvo tako dobavo, in obračunati DDV od vsake dobave ter pridobitve blaga, za katere velja, da je kraj dobave na ozemlju Slovenije. Dobavitelji iz članice X ob izpolnjevanju pogojev iz 1. odstavka 138. člena Smernice o DDV" na izdanem računu ne obračunajo DDV, ker gre za oproščeno znotraj skupnostno dobavo. DDV v tem primeru obračuna da-1 včni zavezanec s sedežem v državi članici Y. Slovenski dobavitelji in izvajalec storitev na izdanih računih obračunajo DDV po splošni stopnji. Po 1. točki 1. odstavka 3. člena ZDDV-1 5 so predmet DDV v Sloveniji dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Slovenije. Dobava blaga po 1. odstavku 6. člena ZDDV-1 pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Kraj dobave blaga, ki se ne prevaža ali ne odpošilja, je v skladu z 19. členom ZDDV-1 kraj. kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga, ali na podlagi določbe 20. člena ZDDV-1 kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga prične, če se blago odpošilja ali prevaža. Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti je v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZDDV-1, država članica, v kateri se blago nahaja, ko se konča pošiljanje ali prevoz osebi, ki je to blago pridobila. Glede na pojasnilo, da zavezanec s sedežem v članici Y prevzame blago (vino, zamaške in etikete.) od zavezanca z identifikacijsko številko za DDV članice X na ozemlju Slovenije (pride do prenosa pravice do razpolaganja z blagom), je kraj te dobave blaga na ozemlju Slovenije. Prav tako je kraj dobave blaga na ozemlju Slovenije, če zavezanec iz članice Y prevzame blago (steklenice, kartone in kapce) od davčnega zavezanca s slovensko identifikacijsko številko za DDV na ozemlju Slovenije. Kraj vsake naslednje dobave tega blaga, ki jo opravi zavezanec Y T in ki je bilo predmet opravljanja določenih storitev na tem blagu (stekleničenje vina), je v skladu z 19- in 20. členom ZDDV-1 na ozemlju Slovenije. Po 1. odstavku 5. člena ZDDV-1 je zavezanec vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ta določba se nanaša tudi na osebe, ki na ozemlju Slovenije nimajo sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča. Zavezanec, ki ima sedež v drttgi državi in opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, za namene izvajanja ZDDV-1 velja torej za davčnega zavezanca, ki mora v skladu s 4. odstavkom 131. člena PZDDV-1 6 začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko začne opravljati obdavčljivo dejavnost. Iz konkretnega primera izhaja, da se mora zavezanec s sedežem v članici Y identificirati za namene DDV v Sloveniji" ter od vseh dobav in pridobitev na ozemlju Slovenije obračunati DDV. Dobavitelji s sedežem v članici X ob izpolnjevanju pogojev iz 1. odstavka 138. člena Smernice o DDV na izdanem računu ne obračunajo DDV, ker velja za znotrajskupnostno dobavo oprostitev. DDV v tem primeai obračuna zavezanec Y. Slovenski dobavitelji in izvajalec storitev na izdanih računih obračunajo DDV. Zavezanec Y, ki se ob izvedenih transakcijah identificira s slovensko identifikacijsko številko, uveljavlja odbitek DDV skozi davčni obračun. Opombe: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1B. UL RS, št. 68/08 -' Zakon o gospodarskih družbah - ZGD- 1, UL RS. št. 42/06, 10/08. 68/08 in 42/09 1 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb- ZDDPO-2, 11 RS, št. 1 1 7/06, 56/08, 76/08 in 5/09 4 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 C. 1JI RS, št. 42/09 ' Zakon o davku na dodano vrednost- ZDDV-1. UL RS. ši. 11 7/06, 52/07 in 33/09 6 Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost- PZDDV-1, LI RS. št. 141/06. 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08 Smernica Sveta 2006/1 12/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost - Smernica o DDV, UL 1. 34 7/06 s spremembami * V zvezi z identifikacijo za namene DDV tujcev je na spletni strani DURS objavljeno pojasnilo, in sicer v slovenskem jeziku in v angleškem jeziku.

Medij: Denar
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 07. 2009
Stran: 31