organa o nekem konkretnem davčnem vprašanju, zavezanec pa se lahko z njim strinja in ga pri svojih odločitvah upošteva ali pa ne. Ta pojasnila so torej predvsem napotila davčnim uslužbencem, da enako obravnavajo enake davčne situacije, davčna uprava pa jih zaradi svoje obveznosti, da informira in pomaga davčnim zavezancem, daje na razpolago tudi javnosti. Ta pojasnila nimajo statusa zakona, ampak so pojasnjevalni pripomoček. Zavezancem so v pomoč pri odločanju v dilemah, kažejo stališče davčnih strokovnjakov v davčni upravi o konkretni davčni problematiki, a za dokončno odločitev so merodajni le zakonski predpisi A) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB E) DRUGE DAJATVE EC) Davek od prometa nepremičnin B) DOHODNINA EE) Davki po zakonu Q davkih občanov Č) DAVEK NA DODANO VREDNOST g?, gavek od prometa zavarovalnih poslov EG) Posebni davek na določene prejemke D) SOCIALNI PRISPEVKI EH) Trošarine El) Davek na motorna vozila in plovila EJ) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi zanje lahko smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki se nanašajo na podjetje fizične osebe. Ali lahko ministrstvo za finance ponovno preuči to mnenje DURS in poda svoje mnenje? Po proučitvi navedenega pojasnila ugotavljamo, da je pojasnilo v skladu z 51. členom ZDoh-2 1 in namenom navedenega člena. Pogoji za nevtralno davčno obravnavo v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti so določeni s 4. odstavkom 51. člena ZDoh-2. Gre za ugodnost odloga davka, ki se jo lahko uveljavlja, če so izpolnjeni v ZDoh-2 določeni pogoji. V 2. točki 4. odstavka tega člena ZDoh-2 je določeno, da se pod določenimi pogoji lahko davčno nevtralno obravnava tudi prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 2 o statusnem preoblikovanju podjetnika. Po tej določbi lahko ugodnost uveljavljajo samo zavezanci, ki imajo položaj podjetnika po ZGD-1, in zato morajo pri statusnem preoblikovanju upoštevati določbe ZGD-1, oziroma zavezanci, ki položaja podjetnika po ZGD-1 sicer nimajo, vendar morajo v skladu s področno zakonodajo pri statusnem preoblikovanju upoštevati določbe ZGD-1. Samo za te B) DOHODNINA B229) Pojasnilo MF, 4. 5. 2009 (povzetek): Nevtralna davčna obravnava pri statusnem preoblikovanju odvetnika v odvetniško družbo Poudarek: Pri statusnem preoblikovanju odvetnika v odvetniško družbo ni mogoče uveljaviti odloga davka po 2. točki 4. odstavka 51. člena ZDoh-2, saj s področnim zakonom, tj. zakonom o odvetništvu, ni določen način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja odvetnikov ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem, niti ni določeno, da se mora v teh primerih smiselno uporabljati ZGD-1. Vprašanje: DURS je v svojem mnenju z dne 17. U. 2008 zavzel stališče, da v primeru statusnega preoblikovanja odvetnika v odvetniško družbo ni mogoče uveljaviti nevtralne davčne obravnave v skladu z 2. točko 4. odstavka 51. člena ZDoh-2. Strokovnjaki s področja statusnega prava zagotavljajo, da tudi odvetniki poslujejo prek podjetja in da se Promet med komitentom in komisionarjem /. poudarek Komisionar obračuna DDV, ko izdelek izvzame iz zaloge, kije sicer uskladiščena pri njem, a je last tujega podjetja. • Ali mora slovensko podjetje obračunavati DDV že ob samem prejemu izdelkov, čeprav še niso prodani in so ves čas last tujega podjetja? Po 1. odstavku 3- člena ZDDV-1 3 je med dmgim predmet obdavčitve z DDV dobava blaga, ki jo zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo. Dobava blaga v skladu s c) točko 2. odstavka 6. člena ZDDV-1 pomeni tudi prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija za nakup ali prodajo. Pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu z 11. členom ZDDV-1 pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju. Po 23. členu ZDDV-1 se za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila. V tem primeru je torej kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti Slovenija. ZDDV-1 v 9. členu določa, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev zavezanca, ki ga opravi zavezanec v drugo članico. Šteje se, da je bil tak prenos blaga v drugo članico opravljen, če zavezanec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago v drugo članico za namene svojega podjetja, razen za namene izrecno določenih transakcij. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost -PZDDV-U (ULRS. št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) v 21. členu podrobneje določa, kdaj gre za prenos blaga v drugo članico in pridobitev blaga iz druge članice z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu. Če zavezanec prenese blago iz svojega podjetja v drugo članico z namenom vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9členom ZDDV-1 takrat, ko se taka transakcija v drugi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Če zavezanec, identificiran za DDV v drugi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugo članico kupcu, ki je identificiran za DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se taka transakcija obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti takrat, ko kupec izvzame blago iz zaloge. Izraz "zaloge blaga pri kupcu" I pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščzavezance je torej z ZGD-1 predpisan način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem. S področnimi zakoni, s katerimi je urejeno opravljanje posameznih poklicnih dejavnosti fizičnih oseb (npr. zakon o odvetništvu, zakon o zdravstveni dejavnosti), niso določeni način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja teh fizičnih oseb ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem, niti da se mora v teh primerih smiselno uporabljati ZGD-1. Glede na to, da statusno preoblikovanje dmgih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, razen podjetnikov, s predpisi ni urejeno, je bilo ob sprejemanju ZDoh-2 sprejeto stališče, da se glede na naravo ugodnosti (odlog davka), ugodnost lahko omogoči samo zavezancem, za katere je statusno preoblikovanje ustrezno urejeno s predpisi. S tem pojasnilom v ničemer ne zanika strokovnost oseb, na katerih mnenja se sklicuje zavezanec. Č) DAVEK NA DODANO VREDNOST Č494) Pojasnilo DURS, 23. 4. 2009 (povzetek): Komisijska pogodba, prenos blaga v drugo članico EU, dobava blaga na daljavo Stanje: Zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, želi s podjetjem iz Velike Britanije, kije identificirano za namene DDV v Veliki Britaniji skleniti komisijsko pogodbo. Izdelki podjetja iz Velike Britanije bi se dobavljali v skladišče podjetja zavezanca v Sloveniji, ki bi poskrbelo za poslovne procese manipulacije, logistike ter prodaje teh izdelkov prek svoje spletne trgovine v različne države članice, med njimi tudi v Slovenijo. Slovensko podjetje ne bi postalo lastnik teh izdelkov, ampak bi samo vršilo prodajo ter v skladu s pogodbo tujemu podjetju izstavljalo račune za stroške provizije pni prodaji. Kupci izdelkov bi plačevali kupnino za izdelke na različne načine (kreditna kartica, plačilo po povzetju oziroma predračunu). Pri komisijski prodaji istočasno nastaneta dve dobavi, in sicer: - med komitentom in komisionarjem (ob sklenitvi pogodbe med komitentom in komisionarjem dobava blaga še ni bila opravljena) ter - med komisionarjem in končnim kupcem. Izročitev blaga s strani komitenta komisionarju in dobavo blaga, ki jo komisionar v svojem imenu za račun komitenta opravi kupcu blaga, je treba torej obravnavati ločeno. • Kdo obračuna DDV od izdelkov, prodanih (prek Interneta) končnim kupcem v Sloveniji oz. končnim kupcem v tujini: slovensko ali tuje podjetje? Kraj dobave blaga, ki se ne prevaža ali ne odpošilja, je v skladu z 19. členom ZDDV-1 kraj. kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga, če pa se blago odpošilja ali prevaža, pa je v skladu z 20. členom ZDDV-1 kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga prične, če se blago odpošilja ali prevaža. Če torej izdelek ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije, je kraj dobave v skladu z 19. členom ZDDV-1 Slovenija, zato komisionar obračuna slovenski DDV. Če pa se bo prodaja izdelka opravila končnemu potrošniku iz druge članice (torej osebi, ki ni identificirana za namene DDV v tej drugi državi članici) in bo dobavitelj - komisionar ali dniga oseba za njegov račun izdelek odposlala ali odpeljala iz Slovenije, bo šlo za t. i. prodajo blaga na daljavo. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če bo kupec sam v Sloveniji prevzel izdelek. Po 3- odstavku 20. člena velja, da je pri prodaji blaga na daljavo kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag, ki ga določi posamezna država članica (vrednostni limiti v posameznih članicah so v Prilogi XVII PZDDV-1). Dokler ta prag v posamezni članici ni presežen, je kraj obdavčitve v članici, kjer se začne pošiljanje ali prevoz blaga. Pri prodaji izdelkov prek interneta torej komisionar, ko gre za dobave blaga na daljavo, obračuna slovenski DDV, razen če ni že presegel vrednostni limit, določen v namembni državi članici, in se je zato identificiral za DDV v tej državi ali če se je v tej državi prostovoljno identificiral za DDV. Če je torej komisionar v namembni članici identificiran za DDV, potem dobava blaga ni predmet slovenskega DDV. Če pa bo izdelek dobavljen v drugo članico zavezancu, identificiranemu za DDV v drugi članici, bo v skladu s 46. členom ZDDV-1 ta dobava blaga oproščena plačila DDV; oprostitev se lahko uveljavi le, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena PZDDV-1. ZDDV-1 v 1. točki 46. člena določa, da so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo članico, če se opravijo drugemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici. PZDDV-1 v 79. členu določa, da davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in nrevozno listino ene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge. Če so torej izpolnjeni pogoji iz 9- člena ZDDV-1 in 21. člena PZDDV-1 , sama izročitev blaga komitenta komisionarju še ne predstavlja pridobitve blaga. V tem primeru ob izročitvi blaga ni potrebno obračunati DDV, ampak mora komisionar obračunati DDV šele takrat, ko blago izvzame iz zaloge. 2. poudarek: Ker se v tem primeru za kraj opravljanja posredniških storitev šteje, da so opravljene na ozemlju članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena, se slovenskega DDV ne obračuna. • Ali je treba od provizije, zaračunane tujemu podjetju za opravljene prodaje blaga, obračunati slovenski DDV? V skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev, ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe (razen posredovanja pri prevoznih storitvah in pri opravljanju pomožnih storitev pri teh prevozih ter posredovanja pri storitvah iz 1. odstavka 29. člena) kraj, kjer je opravljena glavna transakcija. Če je naročnik storitev, ki jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni tista, na ozemlju katere se opravi ta transakcija, se ne glede na 1. odstavek tega člena šteje, da je kraj opravljanja storitev na ozemlju članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena. Iz tega izhaja, da v konkretnem primem komisionar v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZDDV-1 od provizije za posredovanje pri prodaji blaga ne obračuna slovenskega DDV. Promet med komisionarjem in končnim kupcem Izdelki naj bi bili prodani kupcem iz različnih držav članic, tudi iz Slovenije. 3- poudarek Od izdelkov, prodanih končnim kupcem v Sloveniji, obračuna slovenski DDV komisionar. Pri prodaji izdelkov končnemu kupcu (prek interneta) v drugo članico (dobave blaga na daljavo) komisionar, obračuna slovenski DDV, če ni že presegel vrednostnega limita, določenega v namembni državi članki, in seje identificiral za DDV v tej državi ali če seje v tej državi prostovoljno identificiral za DDV -v tem primeru dobava blaga ni predmet j slovenskega DDV. Vprašanje: Ob prodaji premoženja stečajni dolžnik kot zavezanec za DDV obračuna DDV v skladu z ZDDV-1. V obdobju od prodaje premoženja do zaključka stečajnega postopka stečajni dolžnik ne opravi več nobene dobave blaga ali storitev, ki bi bila obdavčena z DDV. Edini prihodek v času trajanja stečajnega postopka po prodaji premoženja predstavljajo obresti iz naslova vezanih sredstev, ki so plačilo za oproščeno finančno storitev. Ali ima dmžba v stečaju v času stečajnega postopka možnost odbijati DDV po prejetih računih in zahtevati vračilo presežka DDV iz naslova teh računov, kljub temu, da po opravljeni prodaji premoženja nima več drugih obdavčenih transakcij? Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP/ V stečajnem postopku se premoženje stečajnega dolžnika proda z namenom, da se plačajo terjatve upnikov in pokrijejo stroški postopka. Glede prodaje premoženja v postopku stečaja in likvidacije PZDDV-1 4 določa, da se dobave blaga in storitev, opravljene v takem postopku, štejejo za obdavčljivo dobavo blaga in storitev. To se nanaša tudi na unovčenje i stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen I prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe. Pravice do odbitka DDV v postopku stečaja pa predpisi o DDV ne urejajo s posebnimi, temveč le s splošnimi določbami. Po 1. odstavku 63- člena ZDDV-1 3 ima tako zavezanec pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij in nekaterih z zakonom določenih oproščenih transakcij. Ne ZDDV-1 niti Smernica o DDV 6 ne vsebujeta posebnih določil glede pravice do odbitka DDV v postopku stečaja. Iz sodne prakse Sodišča ES pa izhaja, da je pravica do odbitka sestavni del sistema DDV, ki je načeloma ni mogoče omejiti in ki se uporabi za vse davke, ki so bili odmerjeni za vstopne obdavčljive transakcije. 7 Namen sistema odbitkov je namreč podjetnika v celoti razbremeniti bremena DDV, ki ga je dolžan ali ki ga je plačal v okviru vseh svojih gospodarskih dejavnosti. Skupni sistem DDV tako zagotavlja nevtralnost obdavčitve gospodarskih dejavnosti ne glede na njihov namen ali rezultate. 8 Sodišče ES je sodbi v zadevi I/S Fini H, C-32/03 obravnavalo pravico do odbitka DDV v zvezi s plačili določenih stroškov v obdobju likvidacije gostinske dejavnosti. Vprašanje je bilo, ali se oseba, ki je prenehala opravljati svojo gospodarsko dejavnost, vendar še naprej plačuje najemnino in stroške lokala, ki se je za to dejavnost uporabljal, zaradi dejstva, ker najemna pogodba ne vsebuje klavzule o odpovedi, šteje za zavezanca in lahko, posle-I dično, odbije DDV od tako plačanih zneskov. ali drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga z računa. Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali daiga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa kot dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v to državo, ki jo podpiše prevzemnik blaga. V izjavi o prevozu blaga morajo biti navedeni naslednji podatki: ime in naslov dobavitelja; številka in datum računa za dobavljeno blago; ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca; prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja; namembni kraj v drugi državi članici in navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga. Evidence Poudarek Slovenski zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, kijib ima v svojem skladišču, predvsem tiste, določene v 5. odstavku 21. člena PZDDV-1. • Kakšno evidenco je potrebno voditi za blago v komisijski prodaji? Komisionar - kupec blaga (v tem primeru slovensko podjetje, identificirano za DDV v Sloveniji, pri katerem bo podjetje iz Velike Britanije skladiščilo svoje izdelke) je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v svojem skladišču, še posebej pa: državo članico, iz katere je bilo blago odposlano; identifikacijsko številko za DDV dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala članica, iz katere je bilo blago odposlano; datum odpošiljanja blaga iz druge države članice; datum, ko prejme blago v svoje skladišče; skupno vrednost blaga v zalogi v evrih; opis blaga v zalogi; količino blaga v zalogi in datum, ko izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena pridobitev skladiščenega blaga. Č495) Pojasnilo DURS, 18. 5- 2009 (povzetek): Stečajni dolžnik in odbitek DDV Poudarek Zavezanec, kije opravljal obdavčeno ekonomsko dejavnost, ima v času trajanja stečajnega postopka načeloma pravico do odbitka DDV tudi v obdobju po prodaji premoženja, ko več ne opravlja obdavčenih transakcij. Sodišče razlaga, da je treba razumeti kot "gospodarske dejavnosti" tiste dejavnosti, ki se nanašajo zlasti na vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve. Določba nakazuje, da lahko gospodarsko dejavnost sestavlja več zaporednih dejavnosti. Pojma gospodarske dejavnosti v smislu Šeste smernice ne sestavlja nujno eno samo dejanje, temveč ga lahko sestavlja serija zaporednih dejanj. 9 Pripravljalne dejavnosti morajo prav tako šteti za gospodarske dejavnosti v smislu Šeste smernice, tisti, ki jih izvede, pa se šteje za zavezanca in ima pravico do odbitka. 10 To pravico zavezanec zadrži, četudi se pozneje na podlagi rezultatov raziskave o donosnosti odloči, da se ne bo prešlo na operativno fazo in da se bo družbo likvidiralo, tako da predvidena gospodarska dejavnost ne privede do obdavčene dejavnosti. 11 V zvezi s prenosom vsestranskega blaga je Sodišče ES ugotovilo, da ko zavezanec ne izvede več transakcij po uporabi storitev z namenom uresničitve le-te, se morajo stroški teh storitev šteti za neločljivo povezane s skupino gospodarskih dejavnosti njegovega podjetja pred prenosom in da se mu pravica do odbitka mora priznati. Kakršna koli druga razlaga bi privedla do arbitrarnega razlikovanja med, po eni strani, izdatki, plačanimi za potrebe podjetja pred dejansko izrabo le-teh, in tistimi, nastalimi v teku navedene izrabe, in, po drugi strani, izdatki, plačanimi za končanje te izrabe. 12 Sodišče je odločilo, da je treba transakcije, ki jih je družba Fini H morala še naprej izvajati v obdobju likvidacije njene gostinske dejavnosti, šteti za del gospodarske dejavnosti v smislu 4. člena Šeste smernice. Takšna razlaga izhaja iz samega namena sistema odbitka DDV, ki zagotavlja popolno nevtralnost glede davčnega bremena vseh gospodarskih dejavnosti, ne glede na rezultat teh dejavnosti, če so te načeloma podvržene DDV. Vendar pa je za priznanje pravice do odbitka DDV zavezancu in za določitev obsega take pravice nujna neposredna in takojšnja zveza med določeno vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, ki zagotavljajo pravico do odbitka. I? Sodišče ugotavlja, da obveznost družbe Fini H, da še naprej plačuje tržno najemnino in stroške za nepremičnino, ki jo je najela za opravljanje gostinske dejavnosti, do običajnega poteka najemne pogodbe, lahko načeloma šteje za neposredno in takojšnjo zvezo z gostinsko dejavnostjo, ker pogodba ne vsebuje določbe o razdrtju. Ker je družba najemno pogodbo sklenila, da bi lahko imela lokal, potreben za opravljanje svoje dejavnosti, in glede na dejstvo, da je bil lokal dejansko namenjen za to dejavnost, je treba priznati, da obveznost, ki jo je imela družba, tj. nadaljevati s plačilom najemnine in drugih stroškov, ko je prenehala s to dejavnostjo, izhaja neposredno iz opravljanja te dejavnosti. Pod temi pogoji trajanje obveznosti plačevanja najemnine in stroškov za navedeni lokal ne vpliva na obstoj gospodarske dejavnosti v smislu člena 4(1) Šeste smernice, ker je iztek časa nujno potreben za dokončanje postopka likvidacije. Iz tega sledi, da je zavezanec za plačilo najemnine in stroškov zadevnega lokala za izvajanje gostinske dejavnosti, ki je bilo opravljeno v obdobju, ko se restavracija ni uporabljala, upravičen do odbitka DDV iz istega naslova, kot v obdobju od začetka njegove gostinske dejavnosti do datuma, ko je le-ta prenehala obratovati, saj so imeli v celotnem obdobju najemnega razmerja lokali neposredno in takojšnjo zvezo z gospodarsko dejavnostjo tega davčnega zavezanca in ker ni bilo ugotovljenega goljufivega namena ali namena zlorabe. V vašem primeru stečajni dolžnik po prodaji premoženja ne opravlja več obdavčenih transakcij, prejema pa račune za stroške z obračunanim DDV. Namen stečajnega postopka je prodaja premoženja stečajnega dolžnika ter poleg plačila terjatev upnikov tudi prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij in dolžnika samega. V stečajnem postopku se tako "zaključi" opravljanje ekonomske dejavnosti davčnega zavezanca. Na podlagi navedenega menimo, da se lahko aktivnosti, izvedene v obdobju stečajnega postopka po prodaji premoženja, ko stečajni dolžnik ne opravlja več obdavčenih transakcij, obravnavajo kot del gospodarske dejavnosti davčnega zavezanca, zato ima zavezanec načeloma pravico do odbitka DDV tudi v obdobju po prodaji premoženja, ko več ne opravlja obdavčenih transakcij. Ker pa je za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV in za določitev obsega take pravice nujna neposredna in takojšnja zveza med določeno vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, ki zagotavljajo pravico do odbitka, se pravica do odbitka nanaša na stroške, ki običajno nastajajo pri davčnih zavezancih v stečajnem postopku in so nastali v okviru namena stečajnega postopka. Opombe: ' Zakon o dohodnini-- ZDoh-2. UL RS, št. 117/06, 10/08. 78/08. 125/08 in 20/09 2 Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1. UL RS, št. 42/06, 60/06-popr., 10/08. in 68/08 ■ : Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, ULRS. št. 117/06, 52/07 in 33/09 ' Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost- PZDDV-1, U! RS. št. 141/06. 52/07. 120/07, 21/08 in 123/08 ' Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju -ZFPPIPR a RS. št. 126/07 Smernica Sveta 2006/1 12/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost- Smernica o DDV, UL L 347/06 s spremembami: nadomestila je Šesto smernico Sveta 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero Glej sodbi v zadevi BPSoupergaz, C-62/93 in v zadevi Gabalfrisa in drugi. C- 110/98. s Glej sodbe v zadevi Rompelman. 268/83, v zadevi Ghent Coal Terminal, C-37/95in v zadevi VniversityofHuddersfield, C-223/03. '' Glej sodbo v zadevi Rompelman, C-268/83. '" Glej sodbi v zadevi Rompelman, C-268/83 in v zadevi 1NZ0, C- 1 10/94. " Glej sodbo v zadevi INZO. C-l 10/94. '-' Glej sodbi i ■ zadeti Abbey National, C-408/98 in v zadevi Faxu

Medij: Denar
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 06. 2009
Stran: 31