davčnem vprašanju, zavezanec pa se labko z njim strinja m ga pri svojihodločitvah upošteva alipa ne. Tapojasnila so torej predvsem napotila davčnim uslužbencem,da enako obravnavajo enuke davčne sitnacije, davčna upravapajih zaradi svoje obveznosti,da informira in pomaga davčnim zavezancem, daje na razpolago tudi javnosti. Tapojasnilanimajo statusa zakona, ampak so pojasnjevalni pripomoček. Zavezancein so v pomoč priodločanju v dilemah, kažejo stališče davčnib strokovnjakov v davčni upravi o konkretfii davčniproblematiki, a za dokončno odločitev so merodajni le zakonski predpisi. A) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB E) DRUGE DAJATVEEC) Davek od prometa nepremičninB) DOHODNINA EE) Davki po zakonu o davkih občanovČ) DAVEK NA DODANO VREDNOST ~ Davek od prometa zavarovalnih poslovEG) Posebni davek na dolocene prejemkeD) SOCIALNI PRISPEVKI EH) TrošarineEl) Davek na motorna vozila in plovilaEJ) Nadomestiloza uporabostavbnega zemljišča A) DAVEK OD DOHODKOVPRAVNIH OSEBA182) Pojasnilo MF in DURS, 6. 8. 2008 oz.18.8.2008(:povzetek):Obravnavanje odhodkov iz naslova obrcsti od pre-jetega posojilaPoudarek:Dokler ima ena drusba v drugi druSbi poslovnidelež, so pri prvi družbi obresti za posojilo, kigaje najela za nakup deleza v drugi družbi, davčnopriznan odhodek. Čepa seprva družba (mati)pri-poji k drugi (hčeri), so obrestiza bančno posojiloin drugi stroški v zvezi s tem posojilom, ki gaje najela mati za odkup lastniškega deleža prihčeri, po pripojitvi pri združeni dmžbi davčnonepriznan odhodek.Stanje:Tiijd drnžha je .z namenoin, da pivrznnie sloivnsfsociritžbo A. r Sloreniji listiinofila dnizhu z uinefendoti~tirornostjo SP'(r njej imu 100% fjoslocni ileleSf. SP'ha luiknp drnžhe A fnuincimla s posojilum. ki gaho prejeln hociisi oci niatične drnžbe boclisi od hnnkv , k SPV (oz. se SPVpripoji kAl. Pnpojitcr je opmrljena r skladn z Zakonn o gospo-dcirskih ciriižlMh - ZGD-1'.• Ali so odbodki za ohresli lui nirojn drnžhe SPV rohdobjn do pripojitre darčno priznuiii'''Driižhn SPV bo ohdohji.i (lo pripojitvc oclliodkc 7ciolircsli od posojila ' cdoli ol)ra'nava]a kot davčnopri/nane odliodke ler ho morehilno clavčno i~gubolaliko prcna.šala ' naslcdnia da cna obdohja v skladu /določbami 36, člena ZDDPO-2~Cc 1)0 iiddc/rna v dohičkn drn/lie A. bo povcč;ihidavčno osnovo v višini 5"'1:! pre]cle udeležlic na dohič-ku l26. člen ZDDPO-2); odhodki. ki ,se nanašaio na udeležbo. Po 26. členu ZDDPO-2 se pri določanjudavčne osnove po 24. in 25. členii odhoclki, poveza-ni z Lipravljanjem in Hnanciranjem nalozb v kapitalgospodar.skih družb, zadriig in drugih oblik organi-ziranja. ki omogočajo dohodke, ki se izvzamejo po 24.in 25, členu. nc priznajo v zneskn, ki je enak 5"'" zneskav davčnem ohdohji.i prcjetih dividend in dohičkov. ki,se izvzamejo.Gre za specialno določbo (ki se odmika od splošneganačcla priznavanja odhodkov, ugotovljenih v skladnz računovodskimi standardi), ki izliaja i/ tcmeljnegadavčncga načela, da se praviloma ne priznajo odhodki.nastali v povezavi s prihodki. ki nLso obdavčeni podoločbah ZDDPO-2: neobdavčene w prejcte dividende,ki se lahko izvzaniejo ix davčnc osnove, zato so tudistroški, povczani z iipravljanjem in financiranjemnaložh, davčno nepriznani. Ker pa je odhodkc vzvezi z iipravl]anjem in financiranjem naložh zaposame/na davčna obdohja tcžko Ligotavljati, je vzakonu predpisano pavšalno nepriznuv;inje odhodkovv visini 5"'!! prejetih dividend. To 5':)'o povečanje davčncosnovc (pavsalni znesek) predstavlja nadomcstilo z.anepriznavanje odlx)dkov za obresti.Pri druzbi SPV so obresti sicer formalno davčno priznanodhodek. a ZDDPO-2 določa popravek (znižanje)teh odhudkov in sicer kot povečanje davčne osnovev visini 5"'o i/vzctil-i dividend, kar ponieni korekcijodavčno priznanih odhodkov.• Aii so odbodki za obivsti po pnpojilre drnžbv A kdn ižhi SP' da i 'čna prizna 111?DURS je že poja.snil', da so ohresti z.a bančno posojiloin drugi stroski v z~'ezi s tem posojilom. ki ga je najelamati za odkup lastniškcga deleza pri hčcri. po pripojitvimatere k hčeri. pri hčeri davčno nepriznan odhodek.Podlaga je 29. člen ZDDPO-2, ki določa, da sc zangotavljanje dobička priznajo odliodki, potrebni zapridobitev prihodkov. ki so obdavčeni po tem zakonn.Eden od kritcrijev. kaj ,so nepotrebni odliodki, je. da soto odhodki. ki ni.so neposreden pogoj za opravljanjcdejavno.sti in niso posledica opravljanja dejavnosti.Ko pride do pripojitve družhe A k dnižhi SPV. obrestipri prevzanni družbi nc morejo biti davčno priznane.ker niso plačane v zvezi s tinandranjcm poslovanja,temveč zato. da je ncko drugo podjetje postalo la.stnikdružhe A in najcto posojilo nikakor ni povczano sfinanciranjem dejavnosli družhe A oziroma SPV gledena določbe 29. člena ZDDPO-2. S samo spremcmbola.stništva. še zlasri če gre za delnjoče podjetje, ,se pogojiza opravljanjc dejavnosti nc spremenijo.Olircsti od posojila, na podlagi katerega je ncko pod-jctje postalo astnik drngega podjetja, niso nastale ncposrcdno v zvezi z opravljanjem dqavnosti zdrn-ženega podjetja, to je tistih dejan] in deja'iiosti druž-be. ki imajo z.a posledico ustvarjanje in doseganJL'prihodkov, ki ,so obdavčeni po določhah ZDDPO-2.Dn-ižha SPV jc kot prevzemna družba v poslopkupripojitvc v zameno za poslovni delež družbe A prejelacelotno premoženje te prevzete družhe. to premoženjepa je po pripojitvi neposredno povczano s pridohi-vanjem ohdavčenih prihodkov družhf SPV. ki kotiin.iverzalni pravni naslednik nadaljujc z opravljanjemdejavnosti prevzete družhe. V skladu z ZGD-1 prevzctcdrnžbe z zdrLižitvijo prenehajo, njihovini delničarjem pasc" zagotovijo delnice prevzcmne družbe. kar pomeni,da družba A ne bo dobila nohenih delnic (saj prenehal.V l)ilanci se izkažejo le dodatne ohvezno.sti za prejetoposojilo, ki ga mora družba SPV kot i.iniverzalni pravninaslednik odplačevati. dejavnost pa se nadaljuje venakem ohsegu kot prcd prevzemom,Tudi če hi se družha SPV pripojila k družbi A,bi se odhodki za obresti obravnavali kut davčnonepriznani odhodki. Družba A bi se po ZGD-1 itelaza univerzalnega pravnega naslednika prevzete družbcSPV; s tem bi prevzela vse pravice in ol?'cznosti ter bipripojitev predstavljala le racionalizacijo po.slovanja,V tem primern pride do situacije, da dri.ižba tinanciraodkup svojega la.stnega deleža - same sebe. zaradistatusnih premikov, ZGD-1 v 248. členn govori ofikrivnih poslih v primerih, ko druz.ba zagotovi posojiloza pridobitev delnic1. Oliresti. ki so poslcdica sklepanjanavedenih poslov, niso davčno priznan odl~)dek.• Kako hi sv duvčno ohrariun •ale obresti. če bi hi! dcmobračitiiapiipujitreenaktliierii luiknpn poslorriegadeleža i' driižhi A!'Tndi, čc bi bil dan obračuna pripojitve enak dnevunakupa poslovnega deleža v družbi A. obresti ne bibile davčno priznan odhodek,V tem priineria bi ustanovitev druz.he SPV lahkoobravnavali kot pravni poscl, ki prikriva drug pravniposel, V skladu s "•1. členom ZDavP-2~ navidezni pravniposli nc vplivajo na ohdavčenje in če navidezni pravniposd prikriva drug pravni po.sel. jc' za ohdavčenjcmerodajen prikrit pravni posel.Davčne posledice hi se obradmale gledc na ekonomskovscliino posla in bi se lahko spregledalo, da je pravnaoseba SPV splol-i bila ustanovljena: smatralo bi se. da jcdružlia A najela posojilo z namenom. da jo ho družhaiz lnjinc prevzela - odkupila njene dclnice in v teniprimeru obresti nikakor ne niorejo hiti davčno priznaniodhodek. B) DOHODNINAB204) Pojasnilo DURS, 14. 8. 2008 (povzetek)Izkazovanje prenosa stvarnega premoženja izpodjetja v gospodinjstvo v davčnem obračunuakontacije dohodnine od dohodka iz dejavnostiPoudarek:Prihodki iz prenosa stvamega premoženja izpodjetja v gospodinjstvo, ki so obdavčeniz dohod-nino, se v obrazcu DOHDEJ št. 18 izkazujejo vzap. št. 3.2 -Povečanje prihodkov zaradi cen medpovezanimi osebami, odhodki iz tega prenosa paniso možni.Vpmšanje:Ce prenos sframe~i premoženja iz pocljetjn r gnspo-diiijstropodleze ohdarčitri z ti()hi)dnnio na podla~i 50.oziruma 51. čleiia ZDoh-2:• V kutvri zaporedni šferilki ohrazca obr. DOHDEJ st.18 se izkaziijejo prihodki iztc~u fiaslora?Prihoclki iz naslov;) preno.s~ slvarnega premoženja izpocljetju /avezanca v nie~ovo ~o.spoclinjstvo ,se 7 obr.DOHDEJ ,st. 18 izkazujejo v zap. st. 3.2 - Povečanieprilioclkov~ zaradi cen med povezanimi oscbami,ZDoli-2" v 1. odstavku 50. člena določa, da se za odtujitcvsredstev štejejo tudi preno.si srcdstL'' incd pocljetjemzavezanca in njcgovim gospodinistvoin. Po 1. odst. 51.člena se kot odtujitev sredslev, razcn denarnili M-ecstev,pri ugotavljanju davčne osnove šteje tndi prenehan]'eopravljanja dejavnosti. V obeh primerih .se odtuiilcvsteje za transakcijo mcd po'czaniina osehama. zato sekot podlaga za ugotovitev visine dohodka iipora]il]'a]()primerljive tržne ccnc.• V kuteri zaporccbii slerilki ohr. DOHDEJ st. 18 seizkaziijejo uclhociki iz naslora prenosn strciriie~apreiiioženja r '~ospoduijstm?Odhodki iz na,slo"a preno.sa stvarncga prcniožrnja izpodjctja zavczanca v gospudinjstvo se v obr. DOHDRTst. 18 ne izkazujejo.SKS (2006)' v tocki 1.33 določa, da knjigovodskavrednust opredmetenih osnovnili sredstev ne sinepresegari njiho'e nadomestljive vrednosri. Kor nado-mestljiva vredno.sl se .steje pošlena vredno.st, zinanj-šana za stroskc prodaje ali pri i.iporahi.od'isno od tega, katera )e večja, Iz tega izhaja. da jeslahitev opredmetenih osnovnih sredstev do 'iMnenadomestljive vredno.sri ohvezna; opraviti je treha ,sla-bitev tistih .sredstev, pri katerili knjigovodska rednostpre.sega pošreno vrednost, ki hi jo na trgu dosegli dve nepovezani osebi. Odhodki iz na,sloa slahitev sredstevse v ohr. DOH DEJ st, 18 izkazujejo v zap, št. 5 -Odhodki, ugotovljeni po raamovodskih predpisih.Pri .sredsrvih, k-i so vrednotena v skladu z 1.33 SRS(2006), knjigovodska vredno.st sredstev ne morepresegati primerljive tržnc vrcdnosti. zaro v obr.DOHDFJ ,sl. 18 v okviru zap. št. ~ ni predvidenc zap,sl.. ki hi izkazovala povecanje odhodkov zaradi cenmed povezanimi o.schami.B205) Pojasnilo DURS, 14. 8. 2008 (povzetek):Uveljavljanje posebne davčne obravnave pri pre-nosu podjetja po 1. točki 4. odst. 51. člena ZDoh-2Poudarek:Novi zasebnik stvarno premoženje, ki ga je pri-dobil ob prevzemu nadaljevanja opravljanjadejavnosti, ne šteje za pridobitev (tj. kot priho-dek), če priglasi posebno davčno obravnavo po4, odstavku 51. člena ZDoh-2, sicer se šteje kotprihodek novega zasebnika enako, kotje določenov računovodskih standardih za brezplačnopridobljena sredstva. Dedič, ki v primeru smrtizavezanca še m registriran za opravljanje dejav-nosti, lahko uveljavljaposebno davčno obravnavopo 1. točki 4. odst. 51. člena ZDoh-2.• Ali je mvljnrljciitjcposehiie darčne ohmriuire pu 1.ločki četi 1ega odsturka 51. čicna ZDob-2 pogojeno z(ikoliscino. da inoirt hiti osebci. nci kcilero seprenasapodjetje aii dcl podjetja. r Ire/ii/ikii pivnebanjcitiejciriiosti zarezanca že re~istrirana kot zasehnik'~Pri prenelianju opravljanja dcjavnosti zavezanca innadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi fizičniosehi preide podjetje oziroma del podjetja na drugofizično oscbo. zato mora biti ta v trenutku prenehanjaopravljania dejavnosti zc rcgistrirana za opravljanje de-javnosti.Izjemo predsravlja prenehanje opravljanja dcja'noslizaradi sinrti zavezanca. če dejavnost nadaljujejo dediči.V skladu s pravili dednega prava .sc dcdovanjc uvede' trenutku zapu.stnik(A'e smni, vendar pa bo dedič kotnniver/alni pravni naslednik zapiistnikovo podjctjclaliko nadalje'al sele, ko bo zapusčhiski postopek popokoinemu podjetniku pra'nomočno zaključen in ho vsklcpi! LigDtovljcii njcgov status dediča. Prenos podjetjazapu.stnika je torej možen lc na dediča. ki je ugotovljenv sklepu o dedovanju.To izhaja tiadi iz 4. točke 3. od.st. "5. člena Zakona ogospodar.skih družbah - ZGD-11. ki določa. da AJPESpo nradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnegaregislra Slo'cnijc na podlagi obvc.stila inatičnega organa. cki je podjctnik umrl. razen če ji dedič podjetnika vtreh mesecih po pravnomočnosti sklcpa o dedovanjupredloži izjavo. d;i ho nadaljeval zapustnikovo podjetjepo 4. odst. "2. člena. Nadaljevanje zapiastnikovegapodjetja po dcdicu je torej potrebno razumcti kotopravljanjc iste dejavnosti (ista matična .stevilka) zdrugim nosilcem (dedičem).Zaradi dolgotrajnosti zapuščinskih postopkov lahko odsmrti do vpisa prenosa dejavnosti na dcdiča pretečedolgo obdobje. zato lahko dedič. ki v primcm smrtizavezanca šc ni registriran za opravljanjc dcjavnosti,ii'"elja'lja poscbno davčno obravnavo po 1, točki 4.odst, 51. člena ZDoh-2".• Če r ukririt prenosa podjetja ali dela pre-nesenu sredslm prese~a/o preiiesvne clolgore, alisv tu razlika pii norem zasebnikii obravnava kolclolgoročnci pasirna časorna razmvjitvr piihodkor(ki se postopno prenaša med pribodkv) ali kot slaboime (ki se fakoj prenese medpribodke)?Novi za.sebnik. na. katerega se prenaša podjetjc alidel podjetja zavezanca, ki je prenehal z opravljanjemdej,.ivnosti, mora v svojih poslovnih knjigah ovrednotitipre'zeta sredstva in ()l)veznosti z npoštevanjein vred-nosti na dan prenehanja opravljanja deja'nosti (povrednostih, ki so bile uposlcvane pri izračunu davčncosnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem de-javnusti), oz. na način, kot če do prenehanj;i opravljanjadejavno.sti ne bi prislo.Če prenesena sredstva prescgajo prenesene dolgove, serazlika pri novem zasebniku cvidentira kot povečanjepodjetnikovega kapitala (razred 90 Kontnega načrtaza inale samostojne podjetnikc posameznike) in nckot prihodek novega zascbnika (dolgoročna pasivnačasovna razmejitcv ali kot slabo imc, ki se v letupreno.sa izkažc kot prihodek novega zasebnika).• Če se presežek vrednosti r okrirn prenosa podjetjaali dcla podjetja prenescnib sredster nad vrednostjodolgor obravnara kotprihodek norega zasebnika inče /e hiln pnglnseiiaposebiui darčnu ohrcnmaru, aliga lahko nori zasebnik izloči iz darčno piiznanibprihodkor? Vkateri zapoivdni stevilki ohr. DOHDE/st. 18 se izkaznje lcikšiio zmanjštmje?V 2. od.st, 51. člena ZDoh-2 jc določeno. da sc kotpridobitev sredstev pri ngotavljanJLi davčne osnove.stcjc rudi pridohilev sredstev oli prevzemu nadaljevanjaopravljanja dejavnosti, in da .se prihodki upostcvajona način. kot vclja po SRS (2006T za lirezplačnopridobljena sredslva. Navedena določba velja le, ko nipriglasitve posehne davčnc ol-»ravnave. kar izhaja tudiiz 4. odsl. 51. člena ZDoh-2. Po 4. odst. 51. člena ZDoh-2 lahko zavezanec zahtcva.da ,se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev priugotavljanjn davčne osnove ne šteje prendianjeopravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetjaali dela podjetja zavezanca na dmgo fizično osehozaradi smrti, irajne nezmožnosti za delo ali upokojitvcv skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, olroka, po-svojenca ali pastorka, če ,so izpolnjeni v zakonu določenipogoji. Tako sc s 4. odst. 51. člena določa možnostdriigačne davčne ohravnave; zavezanec lahko zahteva.da se odtnjitev oz. pridobitev sredstev in obveznostiohravnava davčno nevtralno. kot da do preno.sa nadrngo osebo ne bi prišlo,Novi zasebnik torej stvarno premoženje, ki ga je pri-dobil ob prcvzcmu nadaljevanja opravljanja dejavnosti,ne šteje za pridobitcv (tj, kot prihodek), če priglasiposebno davčno obravnavo po -'i. odstavku 51. člcnaZDoh-2. Samo če zavezanec ne prigla.si posebnedavčno ohravnave, se stvarno premoženje. ki je hilopridohljeno ob prevzemu opravljanja dejavnosti. štejekot prihodek novega zasebnika. in sicer na način kotjc določeno v računovodskih standardih za lirezplačnopridoliljcna sredstva.Č) DAVEK NA DODANOVREDNOSTČ470) PojasnUo DURS, 25. 8. 2008 (povzetek);Dobava promocijske slike na ozemlju Slovenijekupcu iz druge države EUPoudarek;Dobava promocijske slike zavezancu iz drugedržave EUje obdavčena z DDVv Sloveniji, če slikaob dobavi ni namenjena za odpošiljanje aliprevozv drugo državo. V obrazec DDV-0 se vrednostpromocijske slike vpiše vpolje 11, DDVvpolje 21oziroma vpolje 22, čeje slika umetniški predmet.Če pa je dobava promocijske slike del storitveoglaševanja, ki jo opravi slovenski zavezanecza zavezanca s sedežem v drugi državi EU, je tastoritev obdavčena v državi sedeža naročnika.Storitev, ki ni predmet DDV v Shveniji, se vobrazec DDV-0 ne vpiše.Vpmšanje:Kakšnaje obdavčitei• dobavepromucijske slike oz. storit-re oglaseranja. če dobciva slike pivdstarljn del enoriteiransakcijv o~lašcranja, ki jo oprari davčni zcirezniieciia o.zcniljii Slorenije dmgemn slorenskeinti zcirezan-cn. lapa zamčnmi slroške izdelaiv zarezanai. lutroč-nikii s sedežem r drugi držari EU in kako se r ohmzecDDV-0 ipiše tramakcija, ki jo oprari zarezcinec konč-nemii naročnikn s sedvžem r dnigi držari EU~ Dobava proinocijske slike n;i ozemlju Slo cniJL'. ki ,se neprcvaža ali ne odposilja (ostane na ozeinljn Slovenije). jepo ZDDV-F predmet obdavčilve ,s slovenskim DDV (19,člen). Od dobave zavezancu iz druge držuve Skiapnostimor;i zavczancc obračianati DDV v Sloveniji,V obrazec DDV-0 yc (154. člen PZDDV-1") vrednosldoba'e blaga brez DDV vpisc v polje 11. DDV pa vpolje 21 oz. v 22. če jc .slika iiinetniski predmeT. V poljc22 se vpisuje vredno.si DDV po stopn)i ~.V'i.8.~1% stopnja 1)1)V sc ol)i'ačLina'a za doha'e l~laga instorite- i/ Priloge 1 ZDDV-1 (2, odst. il. člena). V 10.ročki Prilo~e 1 (Sc/nain doliav lilaga in stL)rite'. za katercse uporablja nižj;i slopnja DDV) so določeni umetniskipredmeti iz 2, točke 1, odst. 101. clena ZDDV-1, zakatere lahko avtor uporahi znižano stopnjo. .a podlagite določbc so "umetniski predmeti" nasleti ' dclu APrilogc III ZDDV-1.Če se proinocijska slika uvrsča med umetniški predmeriz dela A Prilogc III ZDDV-1. se uporabi 8,5% stopnjaDDV. zalo se vrednost oliračunanega DDV vpise v polje22 (.sicer pa se iiporalii splosna. 200!! stopnja DDV invrednost OOV vpisc 1 polje 21 obrazca DDV-0).Dob;iv;i promocijskf slikc jc lahko po vsehini tran.s-akcije tudi storitev ogla.sevanja. V tcm priiiieru nioramed naročnikom in izvajalcem (dobavitcljein) olts-tajati razmerje. iz katerega izhaja. da je vsebina naro-čila dejansko oglaševanje in ne samo dobava promo-cijske slike. Za določitev dobave promocijskc slikekot transakcije enovite storilve oglaševanja mora liitiprimama vsebina naročila zahteva za izvedbo ogla-sevanja (npr, izdelava oglasevalnega sporočila innjegovo i'azšii']'anje).Storitcv oglaševanja je po b točki 1. odst, 29. clenaZDDV-1 transakcija, ki je opravljena v kraji-i. kjer imasedež naročnik storitve. Če je naročnik storitve ogla-ševanja, ki jo opravi slovenski zavezanec. 7;n'ezanecs .scdežcm v drugi državi Sknpnosti. je kraj opravljanjastorit'c in ohdavčitcv z DDV v tej drugi državi claniciin ne v Sloveniji. Dobava storitev. ki velja za opravljenozunaj Slovenije, se ne vpiše v obrazec DDV-0.Č471) Pojasnno DURS, 19. 9. 2008 (po zetek):Presežek DDV m izvajanje pobotovPoudarek:Zaradi ukinitve polja št. 61 (Prenos presežkaiz preteklega obdobja) v obračunu DDV, ki seje začel uporabljati s 1. 1. 2008, je spremenjenaobravnava presežkov DDV. Obračuni DDV sosedaj samostojni in se ne verižijo, saj zavezanecne poračuna presezkov DDV v naslednjem obračunu DDV 02. presežki se ne prenašajo, ampakso evidentirani le na kartici zavezanca kotobveznost davčnega organa do njega. Poračunpav svoji evidenci izvede davčni organ z internimpobotom.Če zavczancc zahteva vradlo presežka DDV. ki jeizkazan v lekočcm obradmu DDV-0, -se mia vrnetekod pre.sezek DDV in celoten znesek prcsežkovDDV po vseli obradinih za nazaj, v katerih je izkaz.o'alpresežek DDV hrez zahlevka za vračilo, Valuta zavradlo presežkov DDV po vsch obradinih se dolodglede na zadnji predložcni obradin DDV. v kateremdavčni zavezanec izkaze zalitcvo za vračilo DDV,Ce zavezancc ne zahteva 'račila presežka DDV potekočem obračnnLi DDV. ,se (iresežek DDV evidenlirana karrid zavezanca kot olivcznost da'čnega organado zavezanca.V prak.si so možne različne situadje:1. Zavezanec po obračunu DDV za tekoče obdobjeizkazuje obveznost, po obračunih za pretekla ob-dobja pa ima presežke, ki jih ni zahteval nazaj• Zavczancc v obračunu za tekoče obdohje označizahtevek za vračilo DDVObveznost po tekočem obradinu se avtomatično pobota,s presezkom po obradinih iz preteklih obdobij.Ce je obveznost po tckočcm obračiinu visja od presežkapo ohradinih za pretrkki obdohja. zavezanec pl-ačarazliko.Ce je presežek DDV visji od zneska dulgovanega DDVpo tekočem obračunu, se zavezancn razlika vrnc - 6007.. 30 dnch, Dav-čni organ v l~ dneh po izvr.seneml)ol.)()Hi zavezanca ol)vcsli o pohotn.• Zavezanec v obračunu za tekoče obdobje ne označizahtevka za vračilo DDVObveznost po tekočem obradinu se avtomatično pohola,s presezkoin po obračunih iz preteklil-i ohdobij.Če je obveznost višja od presežka. zavezanec plačarazliko.Če je presežek DDV visji od zneska dolgovanega DDVpo tckomn obračunu, sc presežck DDV evidcntira nakartid zavezanca kol obveznost davčnega organa donjega.2. Zavezanec po obračunu DDV za tekoče ob-dobje izkazuje presežek, po obračunih zapretekla obdobja pa ima neporavnane zapadleobveznosti • Pobot presežka DDV z zahtevkom za vračilo DDVČe ima zavezanec zapadle neporavnane obveznostiiz naslova DDV (na pocllagi starejših obračnnov DDVali inšpekcijske odločbe) ali drugih davkov. v obra-čunu nDV za tekoče obdobje pa izkazuje presežekin ima označeno zahtcvo za vračilo DDV, se z zah-tevanim presežkom v 60 oz, 30 dneh najprej pobotaneporavnana zapadla olivc/nost iz naslova DDV, potcmpa še morcbitni neporavnani zapadli drugi davki.Ce je presežek višji od navedenih obveznosti, sezavezancu razlika vrne. Davčni organ v 15 dneh poizvršenem pobotn zavezanca obvesti o pobotu.• Pobot presežka DDV brez zahtevka za vračiloDDVČc ima zavezanec zapadle neporavnane obveznosti i2naslova DDV (na podlagi starejših obračunov DDV aliinšpekcijske odločbe) ali dmgih davkov in ne zahtevavračila DDV, davčni organ izvede t. i. prisilni pobot; tase izvede prcdvsem pri tistih zavezancih, pri katcrih jev teku postopek davčne izvršbe. Zavezanca o pobotupredhodno obvcsti po telefonu, faksu, e-posti. Morebitna razlika zncska presežka nad zncskomdavčnega dolga sc zave/.anai praviloma vrne v 30 dneh.saj je treba presežek DDV brc/. zahtevka za vračilo DDVpobotati pred datumom, ko zavezanec prcdloži davčniobračun za naslednje davčno obdobje. Davčni organv 15 dneh po izvršenem pobotu zavezanca obvcsli opobotu.• Zamudne obrestiZamudne obresli, ki bremenijo zavezanca - dolžnikaiz naslova davčnega dolga, ki je predmet pobota, seobračunajo od prvega dne zamude pa vse do dneva.ko je pobot realiziran.V primeru zamude davčnega organa pri realizacijipobotov pa zavezancu pripadajo zamndne obrestiod poteka roka za vračilo davka do dneva realizacijepobota.Pri inrernem pobolu (točka 1). kjer se obveznost potekočem obračunu avtomatično zapre s presežkompo obračunih iz prctcklih davčnih obdobij. zamudnihobresti ni. Tabela:Povzetck niožnih sitnacij v zvezi z obveznostmi in prcsežki DDV po obračunih DDV (predpostavka je. dazavezanec nima drugih neporavnanili zapadlih davkov).PRETEKLO(A)|TEKOCE! ZAHTEVEK RAZUKA POSTOPEKDAVČNO(A) IDAVČNO I ZAOBDOBMA) IOBDOBJE i VBAČCLO___________________________________Presežek Obveznost__________________________________________1000______300______da_ 700vračilo na TRR davčnega zavezanca1000 1500 , da 500 duplačilo oz. obveznust do države __1000____ 300 ; nc _____700_____evidentirano na kartici kot t.erjalcv do drža-e____1000______1500______ne______500 doplačilo oz. ubveznost do države________Obveznost Presežek_____________________________________________1400______2000______da 600 vračilo na TRR davčnega zavezanca________2800 2000______da_____800 doplačilo oz, obveznost do državc________1400 2000 ne_____600___prisilni pobot in vračilo preostanka presežka_____ _ _ _______________na TRR davčnega zavczanca__________2800_____2000______~_____800_____prisilni pol)ot in doplačilu oz. ubveznost do države D) SOCIALNI PRISPEVKID66) Pojasnilo DURS, 7. 8. 2008 (povzetek):Obračun prispevkov pri izplačilu povračila na-mesto odpovednega roka po 94. členu ZDRPoudarek:Čeprav se delavec in delodajalec dogovorita, dase delavcu namesto odpovednega roka izplača de-narno povračilo v višini ustreznega števila plačin od tega povračila plačajo davki in prispevki,mora delavec do preteka odpovednega roka plačevati prispevke kot občan. Denarno po-vračilo iz 94. člena ZDR namreč nima naravenadomestila plače za čas odsotnosti z dela v časuodpovednega roka, saj delavcu delovno razmerjepreneba takoj, še pred začetkom oziroma predpotekom celotnega odpovednega roka.Vfmisanje:Delcivcn je dne 30, 6, 2008 na osnovi odporedi pogocibeo zaposlitri prenebalo clelorno razmerje iz poslorne~arazlo~a. Delodajalec je z njim sklenil dogoror, da mnnamvsto odpovednvga roka izplača denarno porinčilor risini štirih poiprečnih plač delarca r zadnjib treh mesecih pred odporerijo: oh izpiiičiln je delodajalcc(ititegni! dubodifino in pkiail iw prispcrke zci sucialnorarnosf. Dclarec je kasueje dclodajalca ohrcslil. da jcpivjel položiiia' zci plačilu prisperkor za pokopiinski.»ter zci zcirarsliviio ztircirorcupc zn /iiH/ 2008 r rlo~iobCcnui.• Ali je delodajalec mrniii pmr. ko je ol) izplcičiinporraalu ohmainci! in plačal lndi r'sc prisperke~• Ce jc mnial prar. zakaj mwa poteni ta clelarcc kotohčcin plcičcili piispcrke za ohdohje izplačcine~dodporednegd rokci (Ij. za ohtiohjc od jiilijn do koncuoktohrn 2008)'~DeloclaJLilec je ravnal ' sklacln z veljavnimi predpisi.ko je od denarnega (lovračila ol) izplačiln obradmalin phčal dohoclnino in v.se prispevke za socialno'arnost.Denarno povračilo namesto odpovedne~a roka. ki gadelodajalec i/plača dclavcu po 94. členu Zl)]?"', ,se štejeza dohodek i/ delovncga razineija, ki podlega takoolidavčitvi 7. doliodnino kot ludi ("ilačilu prispevkovza socialno varnost. Po 5. locki I. odstavka y. clenaZDoh-2" se nied dohodke iz delovnega razmerja vste~iv.sako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitvc, torej tudidenarno povračilo name.sto odpovednega roka. Po 3.odstavku 3. člcna Zakona o jirispevkil'] za socialnovarnost - ZPSV- sc pri.spevki oliračnnavajo in plačujejotndi od vseh drugih prejemkov iz dclovnega razmerja.Za natančen odgovor. ali je delavec iz ()l'lra'na;anegaprimera kot ohčan dolžan plačati piispevke za ol)clol~jeizplačanega odpovcdnega roka, so pf)trel)ni tudipodatki o vzpostavljcni prijavi v zavarovanje za časodpovednega roka.Dcnarno povradlo iz 9-1. clena ZDK nima naravenadome.stila plačc za ča.s od.sotno.sli 7. dcla v časn od-povednega roka, saj delavcu delo'i'io razincrjf prfnehatakoj. sc pred začetkoin oziroma pred potekom celor-nega odpovednega roka. Z dnem prenelianja dfc'lo'negarazmcrja delavec izgnbi lastnost zavarovanca. saj gamora delodajalcc s tem dnem odjciviti iz zavarovanja(skladno .s 26. (''lenom Zakona o malični cvidcncizavarovanccv in uživalcev pravic iz pokojnin.skega ininvalidskega zavarovanja - ZMEPIZ~.(;e |e dclavec po tako prenehanein delovnem raz-merjn za olxlol'>je izplac-anega odpovednega roka- zavarovanjc 'ključen kor olx'an. je iz tega naslovapraviloma sam dolžan plače'ali prispevke (kor t. i.pro,stovol]ni zavarovaner na podlagi 34. člena ZPI/-P'ter20. točki ZZVZZ

Medij: Denar
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 10. 2008
Stran: 31