toku.Toda ta velikopotezni vladni načrt se jezačel zapletati že pri fazi konkretnejše uredbe, ki bi opredelila razmerja med dr-žavo, Darsom in zasebnim partnerjem priprojektu. Razpis bi moral namreč nasta-ti že aprila, na spregled pa ga ni bilo nitiprejšnji teden, ko sije ministrstvo posta-vilo in kršilo drugi predvideni rok za obja-vojavnega naročila. Vvmesnem času so sina ministrstvu Radovana Žerjava premi-slili tudi glede tipa partnerstva. Sodeč popisanju enega od slovenskih dnevnikovpredvsem zato, ker je pobudo za najprejnapovedano javno-zasebno partnerstvo oddalo napačno podjetje. Devetnajstegajunija, na isti dan, ko je Telargo, v ZDAregistrirano podjetje v lasti zagorske Ul-tre, na prometnem ministrstvu oddal vlo-go za javno-zasebno partnerstvo, je mi-nistrstvo pripravilo osnutek dokumenta,iz katerega izhaja, da bodo objavili javnonaročilo. Glede na to, daje Dean Heren-da, podsekretar na direktoratu za ceste invodja projekta elektronskega cestninje-nja, še pred meseci zatrjeval, da je javno-zasebno partnerstvo za državo najboljše, ker ponuja več manevrskega prostora, patudi ob dejstvu, da obračunavanje cestninpopolnomav rokah zasebnega podjetja zaDars pomeni slabši nadzor nad finančni-mi tokovi, je zadnja Žerjavova odločitevmarsikoga presenetila.Na ministrstvu kakršnokoli povezavomed oklevanjem s tipom razpisa in par-tnerstva ter izbiro "politično ustreznega"ponudnika seveda zanikajo. Zamuda priobjavi razpisaje po njihovih besedah po-sledica nove interpretacije Zakona o cestnini za vozila, težja od 3,5 tone (velja odprejšnjega tedna), po katerije še pred raz-pisom treba sprejeti uredbo s podrobnoopredelitvijo razmerja med zavezanimponudnikom cestninjenja, operaterjem(načrtovano skupno podjetje Darsa in dr-žave) ter končnimi uporabniki. Možnostijavno-zasebnega partnerstva uradno si-cer ne izključujejo, a pomenljivo doda-jajo, da bodo razpis skladno z lastnimipogoji izvedli ne glede na odgovor, ki soga v štirih mesecih dolžni Telargu. Do vprašanja, kakšni konkretno bodo pogojirazpisa, se na prometnem ministrstvu ob-našajo kot do največje državne skrivnosti.Znano je, da bo država iskala zasebnegaponudnika, ki bo za operatersko družbozagotavljal storitev cestninjenja, vzdrže-vanja in nadgradnje sistema ter nadzoranad kršitelji. Iz uradnih izjav predstavni-kov ministrstva je mogoče razbrati tudito, da bodo iskali zgolj koncesionarja zacestninjenje vozil, težjih od 3,5 tone, into za desetletno obdobje. Tudi ta ne- > Še pred volitvami želi prometno ministrstvo izpeljati eneganajvečjih poslov prihodnjih dveh desetletij, 1,2 milijardeevrov teiak projekt satelitskega cestninjenja. Čeprav zapartnerja države še ni ugledal luČi so razpisni pogoji zvsakim dnem bližje domačemu interesentu Logini,solastnik je po nakljucju dober prijatelj Janše. Narninistrstvu informadjsko pooblaščenko Natašo Pircmedtem neuradno obtožujejo, da je na svojo rokomnenje, ki privilegira patent konkurenčnega Telarga,v lasti Ultre, ki je blizu Gregorju Golobiču. A na dan prihajajopodatki, ki pričajo o tem, da sta bili zacestninjenje in vinjete sprejeti brezpodlage, kar lahko po mnenju nekaterih vpokoplje Dars.MARKO LOVEC davna odločitev ob dejstvih, da se pre-dlog Telarga nanaša na vsa vozila in da(skladno z državnim akcijskim načrtom)predvideva 25-letno javno-zasebno par-tnerstvo, predstavlja še eno nenavadnonaključje, spet neugodno za Telargo. Ponaših podatkih bo razpis sicer objavljenv naslednjih treh tednih, gotovo pa predkoncem avgusta in dovolj hitro, da bo ce-loten postopek lahko speljan, še predenna ministrski stolček morda sede kdo izsedanje opozicije.Svoboda gibanja pod vprašajemSe največ konkretnih podatkov o tem,kako naj bi sistem elektronskega cestni-njenja prek satelita deloval, je med svo-jo javno predstavitvijo razkril direktorTelarga Bogdan Pavlič. Njihov predolg,sistem Viapan, bi za vzpostavitev zah-teval 52 milijonov evrov, do konca svoježivljenjske dobe, leta 2033, ko se iztečedolgoročni državni avtocestni plan, pa bipovzročil za 1,2 milijarde stroškov. Pose-bej pa je Pavlič med predstavitvijo opo-zoril na to, da njihov sistem ustreza vsemzahtevam po varovanju informacijske za-sebnosti, vidiku satelitskega cestninjenja,ki je bil v dosedanjih razpravah pogostodrugotnega pomena. Čeprav prometnoministrstvo urada informacijske poobla-ščenke menda ni zaprosilo za mnenje oposebnih zahtevah, ki bi jih sistem moralizpolnjevati za zagotavljanje zasebnostiuporabnikov, so tam mnenje pripravili in,kot vse kaže, kot izjemno nezaželeni ele-"Upam, da zasebnost ne bozapostavljena na račun nacelaekonomicnosti,"- ANDREJ TOMŠIČ. ment posegli v postopek izbire zasebnegapartnerja. Po besedah Andreja Tomšiča zurada pooblaščenkeje s stališča zasebno-sti ključno, kakoje v sistemu cestninjenjarazdeljen obračunski proces: "OBU (on-board-unit, naprava, nameščena v vozi-lu) mora biti sposobna določiti lokacijovozila ob pomoči satelita. Vsebovati morapodatke o položaju, spremembi položaja,času, prevoženih kilometrih ter tarifi.Prav tako mora biti OBU sposobna vse teinformacije združiti in obračunati znesek.Navsezadnje je pomembno, da naprava vcenter pošlje zgolj račun, ali pa ga celoizstavi sama, ne pa tudi podatkov o časuin lokaciji uporabnika. Nadzorni cen-ter tako dobi le podatek tipa uporabnikštevilka 112, znesek 33 evrov." Kot praviTomšič, samo tak sistem nainreč omo-goča, da so podatki o prevoženih potehpod izključnim nadzorom posameznika,v napravi v njegovem vozilu, medtem konadzorni center zgolj preverja pravilnostdelovanja OBU, zaradi česar je možnostzlorab minimalna. Nasprotje tovrstnegavarnega sistema je po Tomšičevih be-sedah neumna OBU, ki vse podatke vesčas pošilja v nadzorni center, kjer potekaobračun, zaradi centralne obdelave po-datkov paje v takšnem primeru možnostzlorabe največja.Medtem ko je po Tomšičevem mne-nju Telargov predlog primer sistema, kiustreza njihovim štirim zahtevam za op-timalnost, so mnenja o konkurenčnempredlogu Logine deljena. Logina namrečpredlaga tako imenovano vmesno mo-žnost z več centri, med katerimi eden, kinima podatkov o identiteti uporabnika,zbira in obračunava podatke, te pa natopošlje drugemu centru, ki lahko povežeizračun z identiteto uporabnika in račun tudi izstavi. Tomšič pravi, daje v medijihzasledil mnenje, daje s stališča zakonskihdoločil sprejemljiv tudi takšen sistem,"vendar omenjena rešitev zgolj navide-zno ščiti zasebnost posameznika, četudiprvi center pozna le lokacijske in časovnepodatke, ne pozna pa identitete voznika,drugi pa ravno nasprotno, se namreč na tanačin izjemne količine osebnih podatkovo času in lokaciji še vedno centraliziranozbirajo in obdelujejo. Preprosto tehtanjepo načelu sorazmernosti nam daje vedeti,da je rešitev, kjer so podatki v dveh cen-trih, slabša od tiste, ko so pod izključnimnadzorom posameznika, zatoje treba datiprednost rešitvi, ki manj posega v ustav-no zagotovljeno pravico posameznika dozasebnosti". Tomšič naposled opozarja šena finančni vidik problema zasebnosti, kibo za avtorje razpisa naposled lahko tudiključni argument proti predlogu Telar-ga. Bolj ko je naprava varna in pametna,višja je namreč njena cena, s tem pa tudiopredeljeni stroški v celotni ponudbi. Te-largov OBU bi denimo predvidoma stal120 evrov. "Upam, da zasebnost ne bozapostavljena na račun načela ekonomič-nosti," pravi Tomšič,Nevtralnost urada pooblaščenke?Na prometnem ministrstvu zagota-vljajo, da bo s stališča varovanja osebnihpodatkov sistem satelitskega cestninjenjausklajen s (sicer zelo splošno in načelno)evropsko direktivo 2.4.52. Z uradompooblaščenke naj bi zaradi tega opravi-li tudi koordinacijske sestanke, čepravna uradu o tem ne vedo ničesar. 0 vsehostalih podrobnostih so redkobesedni,uradno nam je uspelo izvedeti le še to, daje hitrost uvajanja satelitskega sistema vmarsičem odvisna od pritiska Evropske Gregor Golobič, predsednik stranke Zares,Mifos Urbanija, direktor in lastnik Ultre, terBogdan Pavlič, direktor Telarga. Razpisni pogoji za 1,2 milijarde evrov težak projektsatelitskega cestninjenjaje čedalje bližje podjetju Logina,kije deloma v lasti Janševega prijatelja Petra Verbiča. komisije zaradi vinjet. Zato pa sta namneuradna vira z ministrstva povedala, dase zahteve varuhinje nevarno približu-jejo eni od patentiranih rešitev, in s temnamignila, da je mnenje pisano na rokoTelargu. Mnenje pooblaščenke ni biloizdano na podlagi razpisnih pogojev innamer ministrstva, ker te pač niso znane,temveč zgolj na podlagi podatkov, ki jihje v predstavitvi navedel Telargo. Na mi-nistrstvu so se predstavniki pooblaščenkeparadoksalno oglasili šele dva dni po tem,ko so mnenje že izdali in je bila škoda ženarejena, pravi eden od sogovornikov.Mnenje pooblaščenke naj bi ravno za-radi tega govorilo o osebnih in tovornihvozilih, čeprav zakonska podlaga za sa-telitsko cestinjenje osebnih vozil pri nasše ni urejena. Drug neuradni vir z mini-strstva medtem pojasnjuje, da se mu zdipredlog Telarga za 25-letno javno-zaseb-no partnerstvo nenavadno dolg s stališčastandardov zahodnih držav. Poleg tegaTelargo po njegovih besedah v svojempredlogu pri lastnih obveznostih ni pou-daril prevzemanja časovne odgovornosti,ki lahko odigra ključno vlogo.Toll Select ima v Nemčiji trenutno zavratom pet milijard evrov težko tožbo,ker mu ni uspelo vzpostaviti sistema sa-telitskega cestninjenja v določenem roku.Ob gostoti slovenskegatovornega prome-ta bi izpad dohodka zaradi nedelovanjasistema dnevno lahko merili tudi v večstotisočih evrov. Če v pogodbi ni varova-la, bi bil ta izpad seveda v škodo državlja-nov, je povedal sogovornik. Poleg dvomao mnenju pooblaščenke pa je eden odvirov, ki je želel ostati neimenovan, sen-co dvoma vrgel tudi na pisanje enega odslovenskih dnevnikov, ki naj bi vztrajnoobjavljal članke, nenaklonjene Logini, ponudbo Telarga pa predstavljal kot po-polnoma neproblematično. "Tega, da jeponudba Telarga tako rekoč osnovana našminki, fiktivni zamisli, ki je še daleč odnatančnih ocen in realizacije, ne omenjanihče," je še povedal.Na uradu pooblaščenke namige, da jemnenje kakorkoli politično motivirano,zavračajo. Po njihovih besedah je ravnoministrstvo odpovedalo načrtovani se-stanek na temo varnosti osebnih podat-kov pri sistemu satelitskega cestninjenja.Ob tem poudarjajo, da so njihove zahte-ve izključno tehnološke narave in da jimustreza več rešitev, med drugim tudi tista,ki jo uporablja nemški Toll Select.Umazani štirje in posel desetletjaPo neuradnih informacijah s prome-tnega ministrstva je ocena Telarga o 1,2milijarde evrov težkem vložku v sistemsatelitskega cestninjenja sicer pretirana.Zato pa naj bi bil približno tolikšen deset-letni izplen koncesionarja. Poleg zneska,ki je za slovenske razmere astronomski,paje razpis lahko še veliko pomembnejšizaradi tega, ker bo naša država, po akcij-skem načrtu sodeč, vzpostavila satelitskocestninjenje za vsa vozila kot prva v EU.Družba, ki bi ji veliki met uspel pri nas,bi imela pred sabo tako rekoč na stežajodprta vrata na celotnem trgu EU. Drugividik, ki priča o tem, zakaj se je v vojno zaposel vpletlo toliko različnih akterjev, odministrstva do političnih strank, različnihuradov in medijev, je potencialen dostopdo nadzora nad gibanjem uporabnikovcentralnih žil cestnega omrežja. Ta vi-dik interesenti sicer vztrajno potiskajo vozadje, a vpletenost politike in opozorilaurada pooblaščenke govorijo o tem, da jeskomina po očesu velikega brata izjemna. Ob tem je vsekakor zanimivo dejstvo, daso pravvsi štirje interesenti za posel, o ka-terih se v zadnjih mesecih največ govori,tako ali drugače poslovno ali političnokontaminirani z interesi, ki so daleč odtega, da bi imeli skupni imenovalec vjav-nem dobru.Povezava med Ultro, lastnikom Telar-ga, in stranko Zares je znana. DirektorUltre Miloš Urbanija je blizu GregorjuGolobiču, ki je bil nekdaj celo zaposlenv tem podjetju. Z Ultro povezujejo tudičlana Zares in Ijubljanskega mestnegasvetnika Janeza Kopača. V zadnjem te-dnu se je veliko pisalo o poslu z inteligen-tnimi karticami za javni mestni promet,ki ga je Ultra v nenavadnih okoliščinahz 1,2 milijona evrov višjo ceno dobilaod Mestne občine Ljubljana. Vprašanjevarovanja zasebnosti, ali bodo torej tekartice puščale elektronske sledi, ki jihbo mogoče povezati z identiteto uporab-nikov, v primeru mestnega prometa nipopolnoma razčiščeno. Če bi tehnologijato dopuščala, če bi Ultra dobila oba poslain če bi nadzor odpovedal, bi tako družbablizu eni politični stranki naposled lahkonadzorovala gibanje uporabnikov po ti-soč devetsto kilometrih slovenskih cest ingibanje (parkiranje, uporabo avtobusov,vlaka) znotraj glavnega mesta v celoti.Poti iz Logine na drugi strani vodijo vSDS. Osemnajstodstotni lastnik Logineje Peter Verbič, domžalski občinski sve-tnik in dober prijatelj Janeza Janše. Kar44-odstotni lastnik pa je Istrabenz, ki gavodi Igor Bavčar, stari sopotnik aktual-nega premierja. Verbič je po pisanju me-dijev svoj delež v Logini za milijon evrovkot po naključju kupil ravno od MaksimeHoldinga, družbe v lasti Bavčarjevegapodjetja FB Investicije. Dejstvo, da je ~Vinjete lahko za Dars doleta 2012pomenijo tristomilijonov evrov dolgov. Radovan Žerjav, prometni minister. odločitev za vinjeteje nastala višje, ministerpa seje moralpod njo podpisati, neda bi bila narejena kakršnakoli strokovna analiza. Peter Verbič, domžalski obcinskisvetnik in dober prijatelj Janeza Janše,18-odstotni lastnik Logine. Desetletni izplenkoncesionarja naj bi bil težak1,2 milijarde evrov.bila Logina v zadnjem času dvakrat do-kapitalizirana, številni poznavalci raz-mer že razumejo kot dokončni signal,da je nenavadno dogajanje okoli razpisavse prej kot naključno in da je Logina narazpisu že zmagala, čeprav sploh še ni bilobjavljen.Tretji konkurent na razpisu bo najver-jetneje Traffic Design, družba, ki jo vodiTomaž Kastelic in ki je znana po tem,da je postavila do prek kratkim delujočisistem avtomatskega cestninjenja ABC.Sodelovanje med Traffic Designom inDarsom je bilo že večkrat označeno kotškodljivo za zadnjega, Traffic Design jenamreč izvorno kodo sistema obdržal vsvojih rokah. Med podjetji iz tujine, ki sozainteresirana za projekt, se najpogoste-je omenja še nemški Satellic, za katerimstoji telekomunikacijski gigant DeutcheTelecom. Satellic je bil ustanovljen, kernemškemu Toll Collectu tožba onemo-goča sodelovanje na razpisih. Satellic zdrugimi besedami ponuja preizkušenonemško tehnologijo, ki pa ima na grbigrehe cestninske družbe, ki je tehnologi-jo uvedla v prakso na način, s katerim jekršila svoje pogodbene obveznosti.Kriza Darsa zaradipolitičnega projekta"Projekt satelitskega cestninjenjaje žeod samega začetka pisan za enega ponu-dnika. Še lani se je govorilo o konkretnihnačrtih, po katerih bi Dars od TrafficDesigna pridobil izvorno kodo sistemaABC in ga nadgradil tako, da bi bil učin-kovitejši in ugodnejši za vse. Ideja je bila,da bi sedanjo valovno dolžino, na katerideluje sistem, nadomestili z evropskovalovno dolžino. Na ta način bi povečalištevilo uporabnikov in pocenili opremo,prevožene kilometre po različnih evrop-skih državah pabi si lahko ponudniki tudimedsebojno obračunavali, tako kot primobilnih operaterjih," je pojasnil vir zvrha Darsa, ki je prav tako želel ostati neimenovan. Načrt nadgradnje sistemaABCje bil po njegovih besedah projektiran dopotankosti, narejene so bile vse potreb-ne simulacije, dohodki pa izračunani zavsako cestninsko postajo posebej. Todanekdanji prometni minister Janez Božičje z državnega vrha za projekt nadgradnjesistema ABC dobil rdečo luč. Kmalu zatem pa je po besedah našega vira Logina sposebno pogodbo začela izvajati pilotskiprojekt satelitskega cestninjenja, ki se jepojavil kot strela z jasnega: "V resnici ješlo predvsem za to, da je Logina dobiladostop do internih podatkov o delovanjuDarsa. Podatke, ki niso imeli nikakršnepovezave s pilotskim projektom, je celoizsiljevala z odvetniki. Tistim, ki smo setakšnemu sodelovanju uprli, pa so hitropojasnili, da se lahko bodisi prilagodimobodisi odpovemo svojemu delovnemumestu."Naš vir z Darsa zatrjuje, daje odločitevza satelitski sistem nastala brez vsakršnestrokovne podlage in analiz, iz česar ponjegovem mnenju tudi izvira večina ne-navadnega dogajanja, ki smo mu priča."Razpis zahteva model, ki bi opredelil od-nose in obveznosti vpletenih strani, mo-dela pa ni, ker ni izračunov, zaradi česarse zamika tudi datum razpisa," pravi. Po-legvprašanja zasebnosti bi se nadgradnjaelektronskega sistema v primerjavi s sate-litskim medtem lahko izkazala za boljšotudi na finančnem področju. V letu 2009bi tovrstni sistem, sodeč po simulacijah,prinesel več kot 250 milijonov evrov pri-hodka, če bi seveda postavili cestninskepostaje tudi na prekmurski avtocesti, karvladi zaradi jesenskih volitev prav tako nibilo pogodu. Nemška izkušnja satelitske-ga sistema medtem dokazuje, da sistemcestnini zgolj 80 odstotkovtovornihvozil,druga pa se temu izognejo. "NadgradnjaABC z zapornicami je v nasprotju s temtudi po mnenju Bruslja veliko bolj učin-kovita metoda," pojasnjuje sogovornik.Drugi del zamolčane zgodbe o satelit-skem cestninjenju so po njegovih bese-dah vinjete, s katerimi si vladne strankes proračunskim denarjem kupujejo pred-volilne točke v nepopravljivo škodo po-slovanja državnega koncesionarja Darsa. "Projekt za uvedbo vinjet preprosto neobstaja. Narejena ni bila nikakršna ana-liza. Edino, kar obstaja, so gradiva zasejo vlade, pod katera se ni želel nihčepodpisati, ker vsebujejo laži, težke večdeset milijonov evrov," pravi. Dejstvo,da je načrt uvedbe vinjet predvideval 3,3milijona uporabnikov, do danes paje biloprodanih le 1,2 milijona vinjet, temu pri-trjuje. "Rezerva domačih kupcev vinjet jev najboljšem primeru le še kakšnih pet-deset tisoč. Z usihajočo turistično sezonoto pomeni, da bo na koncu po najboljšemscenariju prodanih 1,7 milijonavinjet, to-rej polovica toliko, kolikor bi jih moraliprodati po ekonomsko vzdržnem načrtu.Prve posledice pa bo Dars zaradi vinjetobčutil šele drugo leto, ko se bo pojavilaluknja v vrednosti petdeset do sto mili-jonov evrov, ki jo bo treba pokriti z no-vimi posojili. Zaradi pomnoževanja vsehdolgov Darsa pa bo ta imel do leta 2012predvidoma 300 milijonov evrov dolga,"še pravi naš sogovornik.Ta črna napoved naposled razkrivatudi vzroke za nenavadno dejstvo, da znastajajočim razpisom dva državna su-bjekta nameravata ustanoviti tretjega.Dohodek od cestnin je namreč v zadnjihletih močno rasel inje najboljši del bilan-ce. Še preden se kriza zgrne nad Dars, pabo z novim subjektom, tako imenovanimoperaterjem, in s koncesionarjem aktu-alna vladna garnitura zlato kuro odtujilaiz Darsovega kurnika in jo privatizirala.Kaj bo finančna kriza Darsa pomenila zaprojekte, kot je tretja razvojna os, in kajbo morebitno nujno servisiranje njegovihkreditov pomenilo za državni proračun,pa se aktualna vlada, kot vse kaže, nesprašuje. 151 Po podatkih Darsa so pri-hodki od cestnin v letu 2007dosegli 174,7 milijona evrov.V prvih šestih mesecih letosso cestninski prihodki znašalipribližno 88 rmlijonov evrov, odtega približno 52 odstotkov odcestninskih razredov, ki sta zdajvinjetna, ter 48 odstotkov odpreostalih cestninskih razredov. Do zdaj so slovenskim proda-jakem za obdobje do 15. julija2008 za prodane vinjete izstaviliračune v vrednosti 26,3 milijonaevrov. Poleg tega je bilo v okviruprodajne mreže Darsa prodamhše za 1,6 milijona evrov vinjet.Iz tujine bodo prva dokončnaporočila o prodaji dobili do 10.avgusta. Če k 174,7 rmlijona evrov prištejemo desetodstotnopredvideno rast dohodkov odcestnin in to primerjamo z na-črtovanimi letošnjiim prihodkiod vinjet in cestnin (na podlagisedanjega trenda), pridemodo fjnančne tuknje v višim večdeset milijonov evrov. 151 DARSOVA FINANCNA LUKNJA

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Lovec Marko
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 30. 07. 2008
Stran: 31