Matej Tomažin Zadnji teden v novembru je prinesel kar nekaj svežine. Tako v naravi, kjer se je pokazal sneg, temperatura pa spustila krepko pod ničlo, kot tudi na borzi, kjer smo zaznali komunikacijski spodrsljaj, ki je popestril borzno trgovanje. Zvezda tedna je bila seveda Krka, kjer je neažurno obveščanje o tem, da so Krko obiskali predstavniki evropske komisije, ki so zbirali podatke v okviru sektorske analize farmacevtskega trga in konkurenčnosti na tem trgu, predvsem morebitne zlorabe pravice intelektualne lastnine s strani originatorskih družb, pripeljalo do tega, da je največja
borzna družba zanihala za več odstotkov. Pravzaprav smo kaj takega že dolgo pričakovali - ažurno obveščanje finančne javnosti ima svoje prednosti. Kajti če se odkrije neažurnost, lahko to pripelje do črne pike, kar se pozna tudi pri vrednosti. Borzni tečaj Krke je namreč na dan objave na spletnih straneh poslovnega časopisa padel za več odstotkov. »Škoda« oziroma dobro ime se bo popravljalo dalj časa. Treba bo veliko intervjujev oziroma medijskega prostora, da si bo Krka povrnila to, kar je v pičli uri izgubila. Pomembnost komuniciranja se je tako predstavila na najboljši način. Res je, da morda pri drugih podjetjih zaradi konsolidirane lastniške strukture ne bi zaznali tolikšnega odziva. Toda to še ne pomeni, da so druga podjetja povsem imuna na tovrste komunikacijske spodrsljaje. V teh časih je to še toliko pomembnejše. Predvsem zato, ker ima vlagatelj ta trenutek resnično na voljo cel kup privlačnih naložb. In zakaj bi vlagatelji svoje prihranke dajali v podjetja, kjer se uprave včasih skoraj dobesedno norčujejo iz malih delničarjev? Seveda tu ne gre samo za besede, temveč tudi za dejanja. Od skrivnostnega menedžerskega kupovanja pa do nekomentiranja zadev. Sicer pa so se borzni tečaji v minulem tednu obdržali nad 4000 indeksnimi točkami (indeks SBI20), zasluge za to pa je mogoče pripisati še temu, da postajajo delnice zanimive tudi za podjetja sama. Krka je že napovedala, da bo postoporna začela odkupovati delnice, medtem ko so jih Iskra Avtoelektrika, Istrabenz in Gorenje že kupovali. V zadnjem jih kupujejo že drugi teden, pri tem pa je zanimivo, da so menedžerji kupovali delnice nekaj dni prej, kot jih je podjetje. Tovrstna praksa sicer ni prepovedana, je pa moralno sporna, saj tovrstni »front running«* na nelikvidnem trgu povzroča drugemu kupcu škodo. Prav tako bi lahko razpravljali o tem, ali gre za zlorabo notranjih informacij. Ne glede na to je odkupovanje lastnih delnic dobro znamenje. Morda je škoda le, da ni tako aktivno kot na hrvaškem borznem trgu, kjer čedalje več podjetij kupuje lastne delnice. Seveda so tam razmere glede borznih tečajev še bolj žalostne kot pri nas. Pogled na borzno trgovanje razkriva, da se delnic otepa večinavlagateljev, kar lahko razumemo kot skoraj popolno nezaupanje v hrvaško gospodarstvo. Ali je to samo odraz regijske nelikvidnosti ali tudi česa drugega, pa bo seveda pokazal le čas. *front running = vrivanje naročil na podlagi vedenja o transakciji, ki se bo zgodila in za katero se pričakuje, da bo vplivala na tržno ceno Matej Tomažin, Alfa Invest matej.tomazin@alfa-invest.hr
Medij: Delo - FT
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 01. 12. 2008
Stran: 20