newyorškega Dow Jonesa, ki sta izgubila skoraj šestino vrednosti. Toda oba indeksa sta se v marcu povzpela za več kot šest odstotkov. V marcu se je za sedem odstotkov povzpel tudi indeks tokijske borze Nikkei, ki je še osem odstotkov nižje kot na začetku leta. Za 2,5 oziroma štiri odstotke sta se prejšnji mesec povzpela tudi osrednja indeksa borz v Londonu in Parizu, vendar pa sta tudi ti borzi še vedno nižje kot na začetku leta. Indeks CAC40 je letos upadel za 13 odstotkov, londonski FTSE pa za 11 odstotkov. Na ljubljanski borzi se strah pred krizo letos ni toliko poznal, čepravjetudiSBI20štiri odstotke nižje kot na začetku leta. Največ so sicer izgubile delnice družb, ki jih je udarila gospodarska kriza. Delnice Gorenja izgubljajo 19 odstotkov, Intereuropine so 16 odstotkov nižje kot na začetku leta, delnice Petrola in NKBM pa izgubljajo 11 odstotkov. Toda tudi delnice druge največje slovenske banke so marca zrasle za tri odstotke. Najbolj prometne delnice Krke so se letos podražile za devet odstotkov, delnice Telekoma pa so 17 odstotkov višje kot na začetku leta. So v cenah delnic že vključeni vsi črni scenariji in se nam torej v drugem četrtletju postopno obetajo boljši časi ali pa bodo borze potonile še globlje? Kaj lahko vlagatelji pričakujejo v drugem četrtletju, smo vprašali vodje investicij lani najbolj aktivnih borznoposredniških hiš. Uroš Vejnovič, direktor investicijskega bančništva Abanke, pravi, da bodo borzni indeksi po vsem svetu še naprej odvisni od makroekonomskih podatkov in napovedi analitikov o okrevanju svetovnega gospodarstva. Podobno velja za tudi ljubljansko borzo. Ljubljano čakajo prevzemi? Gregor Bajraktarevič, direktor Sektorja investicijskega bančništva v NLB, pričakuje, da bo v tem četrtletju postalo jasno, katera svetovna finančna institucija ima morda še težave z naložbami v strukturirane instrumente. Hkrati pa bo prišlo do odločitev, kaj bo z ameriškimi avtomobilskimi velikani. Bajraktarevič pravi, da hitrega gospodarskega obrata ni pričakovati, vendar to ne pomeni, da se trgi ne bodo postopoma stabilizirali in oblikovali pozitivnega trenda. Za ljubljansko borzo pa Bajraktarevič pravi, da bi dogajanje lahko popestril kakšen prevzem, saj lahko pričakujemo, da se bodo v bližnji prihodnosti morda začele prodaje večjih deležev posameznih družb. Klemenčičeva in Škerlak z negotovostjo v pomlad Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD, pričakuje še eno nemirno obdobje, visoko volatilnost tečajev in indeksov. »Ce se bo pri nas likvidnost izboljšala in bodo banke brez strahu financirale gospodarstvo, se bo povrnilo zaupanje tudi na borze in bodo indeksi lahko zrasli, v nasprotnem primeru pa lahko padejo tudi za deset odstotkov. V svetu so vse oči uprte v predsednika Obamo, M mu za zdaj kljub ogromnim finančnim injekcijam še ni uspelo obvladati krize. Z vidika vlagateljev se mi zdi potrebna zaščita malih delničarjev, skrb za transparentnost in delovanje pravne države, kar smo pogrešali. Ocene padcev BDP in plačilnobilančnega primanjkljaja se tako rekoč iz dneva v dan spreminjajo, žal za zdaj na slabše. Ko se bodo razmere izbolj šale na razvitih borzah, se bodo tudi pri nas.« Klemenčičeva meni, da se zaupanje še ni vrnilo, kar se kaže tudi v psihologiji vlagateljev ter v majhnih prometu in likvidnosti. Aleš Škerlak, direktor kapitalskih trgovvPublikumu, pravi, da zaradi trenutne negotovosti za drugo četrtletje težko da kakršnokoli verodostojno oceno o gibanju tako domačih kot svetovnih indeksov. Meni pa, da bi do konca leta morala biti slika precej bolj ša in da bi lahko ameriški indeks S & P končal med 950 in tisoč točkami, kar je za 20 do 25 odstotkov več od trenutne vrednosti. Ljubljanska borza bo najverjetneje sledila temu trendu do konca leta, vendar večjih rasti ne pričakuje. Slavomir Bena vidi prve žarke upanja Slavomir Bena, vodja divizije zakladništva v Unicredit banki Slovenija, upa na izboljšanje. »Ekonomski kazalniki za drugo polovico marca kažejo, da se tempo upadanja v svetovnem gospodarstvu upočasnjuje. Kljub temu žarku upanja pa bi bilo napačno razmišljati o tem, da to pomeni konec ekonomske krize. Prvi pogoj kakršnegakoli gospodarskega okrevanja je zdrav finančni sektor - zato naj bodo vlagatelji pripravljeni in naj spremljajo znamenja stabilizacije bančnega sektorja. Ko bodo znani novi ekonomski kazalniki, bo treba podrobno spremljati razvoj na nepremičninskem trgu, zaupanje med poslovnimi akterji na trgu in industrijsko proizvodnjo. Javna objava rezultatov podjetij za prvo četrtletje se začne drugi teden v aprilu in vsakršno presenečenje bo vplivalo na trg vrednostnih papirjev.« Bena pričakuje, da bodo tako indeksi svetovnih borz kot tudi indeks ljubljanske borze v bližnji prihodnosti ostali šibki. »Da oznanimo dno vrednosti vrednostnih papirjev, moramo najprej videti prepričljiva znamenja, da so množične monetarne in fiskalne spodbude dosegle svoj namen,« končuje Bena. Tilen Šarlah, direktor sektorja upravljanja v Iliriki, pravi, da se zaradi precejšnjega zmanjšanja likvidnosti in zanimanja vlagateljev za slovenske delnice naš trg počasneje in manj odziva na gibanje delnic na tujih razvitih borzah. Podobno gibanje pričakuje tudi v prihodnje, kar bo slovenski delniški trg v neki meri izoliralo od dogajanja na svetovnih borzah. »V katero smer bo šel, pa je odvisno od samega ozračja in stanja ekonomij po svetu. Nedvomno bo na gibanje vplival tudi razplet Istrabenza in z njim povezanih družb, prav tako pa bo pogled vlagateljev usmerjen v morebitne nove državne ukrepe. Hitrega obrata ne pričakujem, spodbuda za rast pa bo prišla s tujih trgov, pozitivno lahko vplivaj o tudi morebitni prevzemi domačih družb, ki pa so sicer v tem času manj verjetni.« • SBI 20, Ljubljana M f0/ ► enotni tečaj (v točkah) fli^h M^M 4.000 ; ► je upadla vrednost borznega A A /U indeksa SBI 20 v prvem četrt-3800 jfVnV let J u 3.600 3.547,16 WU J%A# Jr* -A .T /o 3 400 jf . ,.^ 31.12.08 3L03.09 * i e upadla vrednost indeksa wr Bioombetjj SBI 20 v marcu. DAX, Frankfurt 1 C 1 Q/ ► zaključni tečaj (v točkah) Mv A BM| m 5.000 n ► je upadla vrednost borznega indeksa DAX v prvem četrtletju. 4.500 1 /L V/V 1 4.084,76 4.000 1 J _*_^L "~ >jf +O r O/o __j___u. i«u»iMaiMuuiuiaiLJi-iuwu — ». j e zrasla vrednost indeksa 30.12.08 31.03.09 vm Bteomberg DAXvmarcu. DOWJONES,NewYork "J "XQ/ ► zaključni tečaj (v točkah) M^M 9.000 n ►je upadla vrednost borznega indeksa Dow Jones v prvem 8.000 V^A 7.608,92 četrtletju. ™ -V +7,7% 4 J 0 -»^«o. i s a ..- tolaJ .,' 4 u^_. 3112.08"*""* **' l'£o3.09 ► je zrasla vrednost indeksa vinBioomberg Dow Jones v marcu. NIKKEI, Tokio fk FQ/ ► zaključni tečaj (v točkah) a _t^_ 10.000 . — ►je upadla vrednost borznega indeksa Nikkei v prvem četr-, tletju. 9.0001 ' 'V £109,53 3012Q8 ' ' 310309 ►je zrasla vrednost indeksa virBioomberg Nikkei v marcu. ►►Na ljubljanski borzi se bodo v bližnji prihodnosti morda začele prodaje Yečjih deležev, kar bi lahko pripeljalo do kakšnega pre¥iema. ► Gregor Bajraktarevič, direktor sektorja investicijskega bančništva v NLB ►►Zaupanje se še ni vrnilo, kar se kaže tidi v psihologiji vlagateljev ter v majhnem premeti in ilzki likvidiosti. Pričakujem še §10 nemirne obdobje, visoko volatiliest tečajev in indeksov. ► Ani Klemenčič, izvršna direktorica GBD ►►Za drugo četrtletje si ne upam dati napovedi, do konca leta pa bi morala biti slika precej boljša in ameriški indeks S & P bi lahko zrasel za 20 do 25 odstotkov. ► Aleš Škerlak, direktor kapitalskih trgov v Publikumu ►►Da napovemo dno vrednosti vrednostnih papirjev, moramo najprej videti prepričljiva znamenja, da so množične monetarne in fiskalne spodbude dosegle svoj namen; indeksi svetovnih borz in tudi indeks ljubljanske borze bodo v bližnji prihodnosti ostali šibki. ► Slavomir Bena, vodja divizije zakladništva v Unicredit banki Slovenija ►►Naš trg se počasneje in manj odziva na gibanje delnic na tujih razvitih borzah. Hitrega obrata na ljubljanski borzi ne pričakujem, spodbuda za rast pa bo prišla s tujih trgov. ► Tilen Šarlah, direktor sektorja upravljanja v lliriki

Medij: Finance
Avtorji: Virant Marjana,Lipnik Karel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 02. 04. 2009
Stran: 6