• Medij: Dnevnik
  • Datum objave: sobota, 25.04.2020

Dnevnik1251946Delničar, ki je prek sodišča zahteval in dosegel izvedbo posebne revizije poslovanja v Livarju, zatrjuje, da je ta razkrila kup nepravilnosti, v Livarju pa menijo, da poročilo posebnega revizorja ni pripravljeno na osnovi strokovnih standardov in da so zaključki pavšalni.

Po več dobičkonosnih letih je Livar lansko poslovno leto zaključil v rdečih številkah: izguba je znašala 2,8 milijona evrov. (Foto: Žiga Lovšin)

Sebastjan Morozov

Po odpovedi februarske skupščine Livarja, ki je bila prek sodišča sklicana na zahtevo delničarja Roberta Žnidarja, je bila ta pred dnevi ponovno sklicana. Na njej bodo delničarji obravnavali izsledke posebne revizije o imenovanju Žnidarja v upravni odbor in o dokapitalizaciji Livarja s strani obstoječih delničarjev.

Po pojasnilih Žnidarja je nezakonit preklic februarske skupščine prepoznalo tudi sodišče »in nam, delničarjem, omogočilo sklic skupščine prek sodišča«. Žnidar upa, da bodo delničarji na skupščini med drugim prejeli odgovore, kakšen namen je ob dejanski rasti vrednosti nepremičnin imelo lanskoletno več kot polovično razvrednotenje zemljišč in četrtinsko razvrednotenje stavb. Livar je namreč pred dobrim letom na zahtevo bank za vrednotenje najel licencirane cenilce, ki so jih določile banke, je dodal Žnidar. V Livarju so po drugi strani prepričani, da je Žnidar sklic skupščine objavil na podlagi nepravnomočnega sodnega sklepa, ki je bil izdan v poenostavljenem postopku, na osnovi vloge delničarja, brez izjave družbe. »Zoper predmetni spor smo vložili pritožbo, ker sklic nasprotuje določilom insolvenčne zakonodaje, vendar sodišče o pritožbi še ni odločilo, saj zaradi epi demije covida19 tovrstni sodni postopki ne tečejo. Na sami skupščini delničarji ne bodo mogli veljavno sprejemati sklepov, ki nasprotujejo določilom insolvenčne zakonodaje, so povedali v Livarju. To pomeni, da bi morali za odpoklic in imenovanje članov upravnega odbora in za spremembo osnovnega kapitala pridobiti potrebno soglasje sodišča.

Velika negotovost v Italiji

Insolvenčni postopek upniške prisilne poravnave je predlagal finančni sklad Anacap, ki ga v Sloveniji zastopata nekdanji finančni minister Uroš Čufer in Ugur Yildirim. Natančneje, predlagala jo je njuna družba ECP Tactical Opportunities in luksemburška družba Alpha Credit Solutions. Poročali smo že, da je Anacap od bank upnic odkupil okoli 16 milijonov terjatev do Livarja, za kar naj bi po neuradnih podatkih odštel približno 10 milijonov evrov, upniško prisilno poravnavo pa je sprožil, da bi namesto obstoječih lastnikov s pretvorbo kupljenih terjatev v lastniški kapital v Livarju pridobil stoodstotni lastniški delež. Po pojasnilih Livarja so predlagateljem prisilne poravnave zagotovili potrebne podatke za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po dostopnih podatkih v zaključni fazi priprave. Kot smo izvedeli neuradno, je Anacap načrt finančnega prestrukturiranja že pripravil, a se je zaradi posledic epidemije covida19 odločil, da ga bo popravil. Zaradi novega koronavirusa je sicer po več ocenah ogrožen dolgoročni obstoj Livarja, s tem pa tudi velik zaslužek Anacapa (ta je sicer značilen za tovrstne posle, potem ko se finančni skladi in drugi trgovci s terjatvami čez čas iz lastništva tovrstnih naložb umaknejo). Livar namreč kar 45 odstotkov vrednosti prodaje ustvari na italijanskem trgu, ki je v zadnjih tednih izrazito izpostavljen posledicam covida19V zadnjih treh tednih so italijanski kupci v Italiji zaradi administrativnih državnih ukrepov zaustavili poslovanje. »Trenutno na italijanskem trgu vlada precejšnja stopnja negotovosti, zato je težko napovedovati razvoj obsega novih naročil in povpraševanja v naslednjih mesecih, vsekakor pa se zaradi epidemije pričakuje pomembno zmanjšanje napovedanih naročil na letni ravni, so povedali v Livarju. Družba Emst & Young Revizija, ki jo je sodišče imenovalo za izvedbo posebne revizije, je po prepričanju Žnidarja svojo nalogo opravila profesionalno in razkrila kup nepravilnosti. »Upravni odbor Livarja, na katerega se nanaša največ nepravilnosti, je posebnemu revizorju grozil in onemogočil, da bi v poročilu o posebni reviziji predložil dokazno gradivo, ki je osnova za sprožitev postopkov, na podlagi katerih bi moral Livar od povzročiteljev terjati škodo, ki mu je bila povzročena, je dejal Žnidar.

Padec prihodkov in izguba

V Livarju so povedali, da je posebni revizor samovoljno razširil časovni obseg pregleda prek petletnega okvirja, hkrati pa ni podal relevantnih odgovorov na postavljena vprašanja. »Poročilo posebnega revizorja ni pripravljeno na osnovi strokovnih standardov, ki veljajo za posebno revizijo, ne navaja sprejemljivih meril in izrazito pristransko ter nekonsistentno podaja posamična napačna računovodska in pravna mnenja na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Prav tako ne podaja uporabne osnove za vodenje morebitnih odškodninskih postopkov v korist družbe, kljub izrecnemu navodilu sodišča, naj posebni revizor celovito pregleda posle povezanih oseb in poroštva ter se opredeli do ekonomske smotrnosti in primernosti teh poslov. Zaključki posebnega revizorja so pavšalni in kljub opozorilom na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje niso ustrezno substancirani (katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi, op. p. in konkretizirani, so pojasnili v Livarju. Na te očitke v Emst & Young Reviziji niso odgovorili. V minulem letu je Livar ustvaril 49, 8 milijona evrov prihodkov, kar je bilo za 12 odstotkov manj kot leto pred tem. Po več letih dobičkonosnega poslovanja je leto 2019 zaključil v rdečih številkah: izguba je znašala 2, 8 milijona (v letu 2018 je družba ustvarila 197. 000 evrov čistega dobička). Po pojasnilih Livarja je bila izguba predvsem posledica odprave odloženih davkov.