GZS.POSLOVNA SKRIVNOST POZGD-1ZGD-1, z namenom zaščitekonkurenčnih prednostipodjetja na trgu2, opredeljujeposlovno skrivnost s pomočjodveh kritcrijcv, in sicersubjektivnega ter objektivnegakriterija.Po subjektivnem kritcriju, kije vsebovan v 1. odstavku 39.člena, se kot poslovnaskrivnost štejejo podatki, zakatere tako določi družba spisnirn skleporn. Gre za to, dadružba, kot upravičeni nosilecs formalnim aktom3 vnaprejdoloči, katere podatke štejekot zaupne, in hkrati prepoveneupravičeno razpolago stakšnimi podatki. Akt družbemora biti v pisni obliki, polegtega pa morajo biti z njimseznanjene oscbc, ki so dolžnevarovati te podatke.Po objektivnein kriteriju iz 2.odstavka 39. člena pa se zaposlovno skrivnost, ne gledena to, ali so določcni ssklepom, štejejo tudi tistipodatki, za katere je očitno, dabi nastala občutna škoda, če bizanje izvedela nepooblaščenaoscba. Ker je v poslovni praksiobjektivno nemogoče 7, aktomdružbe vnaprej zajeti vsepodatke, ki potrebujejovarstvo, zakon sam določa,katere kategorije podatkov jemogoče šteti kot poslovnoskrivnost. Pri tem zakon po.stavlja pravni standard, to je» ] da je očitno, da binastala občutna škoda, če bi za takšne podatke izvedelanepooblaščcna oseba«. Tukajpravzaprav gre za zahtevo, daje določen podatek zaupen žepo svoji naravi in da je zaraditega potreba po njegovemvarstvu očitna.3AVNOST IN ZAUPNOST VPOSTOPKIH JAVNEGANAROČAN3AUvodoma je treba poudariti, dase stopnja zagotavljanjajavnosti v postopkih javneganaročanja razlikuje glede narazlične faze postopka. Kolizijainteresov posameznihponudnikov - konkurentov vpostopkih javnega naročanja -namreč nujno narekujedoločene omejitve javnosti.Smisel omejevanja javnosti vpostopkih javnega naročanja seutemeljuje predvscm zvarovanjem interesovnajugodnejšega ponudnika, insicer v obliki varovanjanekaterih občutljivih kategorijpodatkov, do katerihkonkurenčni ponudniki sicerne bi imeli dostopa. Ker boponudba praviloma ugodnejšaod konkurenčnih ponudbravno na podlagi omenjenihpodatkov, postopki javneganaročanja ne smejo bitisredstvo za pridobitev tovrstnihinformacij, saj bi s tcm bileogrožene konkurenčneprednosti posaincznegaponudnika na trgu.V zvezi z varovan~em poslovneskrivnosti v postopkih javneganaročanja se je treba opreti nadoločbe 22. člena Zakona ojavnem naročanju4 (ZJN-2).V 1. odstavku 22. člena ZJN-2je izrecno določeno, da moranaročnik zagotoviti, da so vsipodatki med postopkomoddaje javnega naročila, ki jihkot poslovno skrivnost določiponudnik, v skladu zdoločbami ZGD-1, varovanikot poslovna skrivnost. ZJN-2pri tem ne postavlja izrecnezahteve po obvezni pisni obliki določitve podalka zaposlovno skrivnost. Vendar pase 1. odstavek 22. člena ZJN-2neposrcdno sklicujc nauporabo pravil ZGD-1 oposlovni skrivnosti, zaradi česar je treba določbeomenjenih zakonov bratiskupaj. Iz navedenega izhaja,da sc tudi v postopkih javneganaročanja za opredelitevposlovne skrivnosti v celotiuporabljata subjektivni inobjektivni kriterij iz 39. členaZGD-1. Enako velja zapreostale forrnalnc zalitcvc, kijih določa 39. člen ZGD-1.V praksi javncga naročanja seje uveljavilo načelno stališče,da posamezen ponudnikdoločenih kategorij podatkovne more označiti kot poslovnoskrivnost. Takšni podatki sopredvsem cena iz ponudbe tcrpodatki, ki dokazujejoizpolnjevanje pogojev oziromameril iz razpisnrdokumentacijeS (2. odstavek22. člcna ZJN-2). Javnost tehpodatkov je utemeljena spotrebo, da se konkurenčnimponudnikom zagotovi pravica,da preverijo, ali posainczcnponudnik dejansko izpolnjujepogoje oziroma merila izrazpisnc dokumentacije in alije posamezen ponudnikupravičeno izbran zanajugodnejšega. Ce ponudnikv nasprotju z določbami ZJN-2takšcn podatek vseeno označikot poslovno skrivnost, takšnaoznačitev nima pravnihučinkov in torej naročnika nevez.e. V 3. odstavku 39. členaZGD-1 je namreč izrecnodoločeno, da se kot poslovnaskrivnost ne morejo določitipodatki, ki so po zakonu6javni. Drugačc pa jc pri (preo.stalih)podatkih, ki ne služijoneposredno namenomdokazovanja izpolnjenostirazpisnih pogojev oziromameril7. Te je skladno zvečinskim mnenjem mogoceoznačiti kot poslovnoskrivnost.Za vprašanje, v katere deleponudbe naj bo konkurcnčnimponudnikom omogočenvpogled, je ključnega pomenanaročnikova skrbnost inprofesionalnost.Vprimerih, ko posamezni deliponudbene dokumentacijenosijo oznako »poslovnaskrivnost«, večjih težav ni pričakovati, saj narocnikaneposredno vežeta 1. odstavek22.clenaZJN-2in39.clenZGD-1. Vpoglcd v te deleponudbe bo naročnikpraviloma zavrnil.Po drugi strani pa se bostanaročnikova skrbnost inprotesionalnost izkazalipredv.sem v primerih, koposamezni dcli ponudbe, vkatere bo zahtevan vpogled,ne bodo označeni kot poslovnaskrivnost. Tedaj bo moralnaročnik presojati, ali mordakonkreten podatek ne pomeniposlovne skrivnosti po objektivnern kritcriju iz 2.odstavka 39. člena ZGD-1, toje ali bi ponudniku zrazkritjem podatka nastalaobčutna škoda (tako imenovanškodni test). Pomenomenjenega tehtanja je v tem, da morebitna naročnikovanapačna presoja in posledičnoodločitev utegne pomenitikršitev načela javnostipostopka oziroma načelazaupnosti, ki naročnika pravtako veže. ~Ur. I, RS, št ~.2/20. 36/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, G7/2007-ZTFI (100/2007 popr.),10/2008.~Kot pnmeri konkurenčnlh prednosti se nujpogosteje3)Akt družbeje lahko splosen, npr. pravilnik, all po&amičen. npr- sklep. odredbci itd.navajajozlasti proizvodni postopki, recepture, lista kliontele, tržne strategije, dobavitelji itd.~Ur. l. RS, št. 1 28/2006, 16/2008,~Gre za razna potrdila, izpise iz javnih regi&trov, ustrezne garancije itd.61V konkretnem primeru: po 2. odstavku 22. člena Z]N-2.''''Npr.: Čeprav je cena iz ponudbe javna, se lahko kot poslovna skrivnost določljo purametrlza določitev te cene ozlroma njena natančna sestava.

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Djinović Marko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 31. 07. 2008
Stran: 32