Boško Šrot imperij laške pivovarne vodil s trdo roko. Na dvorišču laške pivovarne so v času njegovega odstopanja tudi pripovedovali, da jim v zadnjih letih upadajo prejemki. V istem času pa je Boško Šrot z menedžerskim prevzemom osvajal lastništvo laške pivovarne, ki je njegovemu Centru Naložbam (ta pa dalje Infond Holdingu, ki je največji lastnik laške pivovarne) posodila kar 31 milijonov evrov. Za ta denar je velika verjetnost, da se bodo morali v Laškem obrisati pod nosom, in če že ni kaznivo, je takšno izčrpavanje podjetja vsaj moralno sporno. S tega vidika je bil odstop Boška Šrota z vrha laške pivovarne celo nagrada, četudi ne bo prejel kakšne odpravnine, saj bodo banke upnice zdaj šle v reševanje njegove Pivovarne Laško, ki jo je zaradi svojega pohlepa pripeljal na rob propada. Ob laški pivovarni je namreč kupoval še deleže v Mercatorju, Delu z Večerom, še pred tem pa je lastniško osvojil Pivovarno Union s Fructalom, pa tudi Vital Mestinje in Radensko. Le malo je manjkalo, da bi se bil dokopal še do kranjskega Merkurja, ki pa so mu ga s pomočjo Mirka Tuša speljali Bine Kordež in drugi Merkurjevi vodilni. Velik interes je kazal, da bi v navezi s Probanko ali s še kom drugim ob javni prodaji delnic prišel tudi do pomembnega lastništva še vedno pretežno državne Nove KBM. Potem bi imel tudi lažjo pot do posojil in bi se Šrotova vladavina v Laškem najbrž še kar nadaljevala. Postavil in "odstavil" gaje isti človek Ironija zgodbe z Boškom Šrotom pa je, da ga je "odstavil" do leta 2005 dolgoletni direktor Pivovarne Laško in njegov predhodnik Tone Turnšek. Ta naj bi bil že dlje časa jezen na Šrota, ker mu je najprej uničil celjski moški rokomet, potem pa na rob prepada pripeljal še laško pivovarno, četudi je Turnšek pustil Šrotu lepo zapuščino, ko je pod okriljem laške pivovarne združil slovensko industrijo pijač. Toda menedžerski prevzem in pohlep Boška Šrota sta laško pivovarno pripeljala tja, kjer je danes. Podobnost s koprskim holdingom Istrabenz in z Igorjem Bavčarjem pa je več kot naključna. Oba z Bavčarjem sta namreč veliko pridobila z neformalnim dogovorom z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo, ko sta državna Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba takrat (pred štirimi leti) daleč pod ceno prodali skoraj tretjinski delež v Mercatorju. Potem je Bavčar preko vseh razumnih meja (po ceni do 1000 evrov za delnico) kupoval Petrolove delnice, Šrotov Infond Holding pa (po ceni do 400 evrov za delnico) delnice Mercatorja. Za oba je bilo tudi značilno, da nimata izdelane poslovne strategije - Šrot je izgubljal tržne deleže pri prodaji pijač v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije, Bavčar pa je imel konglomerat naložb v različnih dejavnostih. Odhod obeh so naposled zahtevale njune banke upnice, pri čemer so tudi te precej odgovorne za nastali položaj, saj so jima v času konjunkture nekritično odobravale visoka posojila. Ker je večina bančnega sistema še vedno v pretežni državni lasti, je odločilno vlogo pri zamenjavah Boška Šrota (in tudi Igorja Bavčarja) odigrala država. To, da se je spri s politiko, najprej z Janšo, nato z vrnitvijo strankarske knjižice še z Borutom Pahorjem, prav tako pa mu prek brata Bojana Šrota ni uspel politični prodor s stranko SLS, je bilo za odhod oziroma niti ne tako prostovoljni odstop Boška Šrota odločilno. Skrivnostno se je kot nekdanji funkcionar laške občine prebil na vrh lastniškega konglomerata Pivovarne Laško, podobno (pri stranskem vhodu) je pred novinarji prejšnji četrtek tudi, kot kaže dokončno, zapustil laško pivovarno. S hojo po robu slovenske (prevzemne) zakonodaje se je neslavno zapisal v zgodovino slovenskega gospodarstva, prav tako s tajkunskim modelom lastninjenja družbe, ki jo je vodil, ko je praktično z nič denarja želel priti do več milijard evrov premoženja. Kdo je kriv za "Šrote" in "Bavčarje" Da je prišlo do primerov Bavčar in Šrot, pa nista kriva le omenjena gospoda. V prvi vrsti so krivi tudi njuni nadzorniki, ki bi morali vedeti, da njuno početje ni bilo v korist družb, ki sta jih vodila. Še posebno bi bila to morala vedeti Tone Turnšek in Janko Kosmina kot dolgoletna direktorja Pivovarne Laško in Istrabenza. Za olajševalno okoliščino je Turnšku mogoče šteti vsaj to, da je Šrota, resda dokaj pozno, kot nadzornik tudi spravil s položaja predsednika uprave laške pivovarne. Nekaj mora biti narobe tudi s pisci slovenske gospodarske zakonodaje pa tudi z državo, da je bilo mogoče brezkompromisno bogatenje posameznikov na račun množice malih delničarjev. Narobe mora biti tudi nekaj s slovenskimi bančniki, da so brez premisleka podjetjem z nabiralniki odobravali večmilijonska evrska posojila. Nenazadnje pa tudi s politiki in z državo, ki je vse skupaj dopuščala. Ali bo celoten slovenski gospodarski sistem v prihodnje postal preglednejši in pravno bolj legalen, bo pokazala prihodnost, zato je za odpiranje šampanjcev ob odstopu enega ali dveh ti. tajkunov še prezgodaj. Če pa se bo to res zgodilo, bo Slovenija naposled dobila tudi več tujih investitorjev, večje bo tudi zaupanje v Ljubljansko borzo; tudi med malimi delničarji. V vseh zgodbah o Pivovarni Laško pa gre izpostaviti svetlo točko, to je Žiga Debeljak, predsednik Mercatorjeve uprave, ki se je Šrotovemu izčrpavanju odvisnih družb uprl in na krilih ukrepov agencije za trg vrednostnih papirjev ter urada za varstvo konkurence, ki sta Laščanom v Mercatorju odvzela glasovalne pravice, Šrotu preprečil dostop do bogatega Mercatorjevega denarnega toka. V Pivovarni Laško lahko zdaj pričakujemo morda še večji vstop bank upnic v lastništvo družbe, pa tudi, da bodo sklepi s konca maja, ko je skupščina Pivovarne Laško potekala kar na stopnicah, spremenjeni v prakso z imenovanjem in ustoličenjem novih nadzornikov. Najbrž pa tudi to, da bo prodano precej nestrateških naložb Pivovarne Laško, kot so deleži v Mercatorju, Delu in Večeru, za kar bi laška pivovarna lahko pridobila skupaj okrog četrt milijarde evrov ter tako bistveno znižala svojo gromozansko zadolženost. Tudi brez Boška Šrota bo dogajanje v Pivovarni Laško še naprej nadvse zanimivo. ■

Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 29. 07. 2009
Stran: 29