Andreja Velušček Kaj ocenjujete kot najvecje dosežke man-data, kaj je danes drugače v slovenskemgospodarstvu kot pred štirimi leti, ko steprevzeli ministrstvo?Uvodoma naj povem, da smo se ob koncumandata na ministrstvu odločili, da izdamobrošuro, v kateri smo povzeli vse rezultatetega mandata. Statistični podatki kažejo, daje bil na gospodarskem področju ta mandatnajuspešnejši doslej, saj je bila v treh letih,to je leta 2005, 2006 in 2007, povprečna go-spodarska rast več kot 5-odstotna, največjapajebilavletu 2007, koje bila 6,1-odstotna.Želim si, da bi to podjetja delila tudi z zapo-slenimi, zato sirio sprejeli zakon o udelezbizaposlenih pri dobičku. Tudi drugi podatki,ki kažejo gospodarski razvoj, so ugodni. Pritem naj izpostavim nova delovna mesta, ka-zalniki o zaposlenosti ali stopnji brezposel-nosti so izjemno ugodni. To je torej dobrapodlaga za naslednji mandat. Sprejeli smocelo kopico zakonodaje, katere najpomemb-nejši cilj je bil ustvariti pogoje za razvoj go-spodarstva, to je za razbremenitev gospo-darstva tako finančno kot administrativno,hkrati pa omogočiti, da gospodarski subjektisvoje razvojne potenciale, kolikor je mogo-če, hitro in učinkovito izvedejo in izkoristijo.Tudi sredstva evropskega sklada za regional-ni razvoj, ki je bil namenjen dvigu konku-renčnosti gospodarstva, smo zelo učinkovito črpali. Naj povem samo to, da je bilo v letu2004 iz tega naslova na voljo 9,6 milijonaevrov, podprti pa so bili 104 projekti, in sicerprek Slovenskega podjetniškega sklada, karpomeni, da je bilo to namenjeno za projektemalih in srednje velikih podjetij. V letu 2007je bilo podprtih 607 projektov in razdeljenih65,3 milijona evrov. To pomeni skoraj 6-krattoliko sredstev v letu 2007, kot jih je bilo vletu 2004. Tudi na drugih področjih, kot sospodbujanje razvojno-raziskovalnih pod-jetij, srednje velikih in velikih podjetij, dane govorimo o naložbah v turistično infra-strukturo, so se sredstva izjemno povečala.S tem smo tudi zelo uspešno črpali evropskasredstva. Vse to je dvigovalo konkurenčnostin razvojno naravnanost podjetrj. Če gleda-mo področje turizma, so uspehi precejšnji,kar je zagotovo tudi rezultat novih vlaganj. Mandat torej ocenjujete kot uspešnega?Prepričan sem, daje bil mandat na gospo-darskem področju izveden zelo uspešno. Nerečem, da se ne bi dalo narediti še kaj več,zagotovo, vendar pa so to izzivi za v priho-dnje. Gotovo je še en velik izziv za v priho-dnje usmerjen v prilagajanje delovne sile po-trebam gospodarstva. Ko danes obiskujemoslovenske kraje, opažamo veliko sprememboglede na tisto, kar smo zaznavali pred tremiali štirimi leti. Takrat je bila brezposelnostvelik problem, danes je večji problem po-manjkanje ustrezne delovne sile. To pomeni,da je treba šolski sistem naravnati na potre-be gospodarstva in razvijajoče se družbe, karje zelo pomemben izziv. Naslednji pomem-ben izzivje nadaljnja tehnološka nadgradrrjapodjetij. To pomeni, da podjetja potrebujejotudi sofinanciranje svojih razvojnih projek-tov, da se lahko tehnološko prenovijo, pove-čajo dodano vrednost, posledično pa ima-mo nato višje plače in tudi višje pokojnine.Samo s pridnostjo rok se žal ne bo več dalo.Zelo pomembno je tudi vse drugo, s čimer se lahko poveča dodana vrednost, in kot semže rekel, temu lahko slediio višje plače. Kaj je bil za vas najtrši oreh v tem manda-tu?Gotovo sta bila zelo trda oreha dva. Prvije bil razvoj konkurence. Slovenija je majh-no gospodarstvo in določenim sektorjem jeprav težko zaradi ekonomije obsega zagota-vljati razvoj konkurence, vemo pa, da razvojkonkurence krepi ponudbo tako v cenovnemkot v kakovostnem smislu. To je recimo edenod problemov, sploh na primer konkurencana energetskem in telekomunikacijskem po-dročju. To so procesi, ki bodo žal še trajali, sajto ni stvar, ki se lahko zgodi v kratkem obdo-bju. Vseeno pa so rezultati na telekomunika-cijskem področju pozitivni, saj se tržni deležalternativnih operaterjev krepi. Na področjuenergetike je teže, ker so investicije v noveenergetske objekte izredno dolgotrajne, tudizaradi splošne družbene sprejemljivosti. Vsinamreč želimo imeti poceni elektriko, red-ko kdo pa bi privolil, da gre mimo njegovehiše na primer daljnovod ali pa je v bližinielektrarna ali kaj podobnega. To so zelo trdiorehi, ki jih je treba streti, da pride na koncudo rešitve, hkrati pa se s tem ne poseže pre-tirano v pravice Ijudi in njihovo življenjskookolje. Seveda je trd oreh tudi inflacija, ki jezelo tesno povezana s konkurenco. Nekateridvigi cen so tudi posledica monopolnih moligopolnih struktur na trgu. Moram pa reči,da sem še vedno prepričan, da so ključni de-javniki, ki so vplivali na inflacijo v Sloveniji,zunanje narave, še posebej cene energentov.To se lepo kaže sedaj, ko se cene energenlovumirjajo in je stopnja inflacije nižja, kot j'ebila v obdobju, ko so se cene energentov nasvetovnih trgih strmo povečevale. Problem v Sloveniji so t. i. tajkuni. Zakajvlada m prej predlagala sprememb zako-nodaje, da bi to preprečili? Kajje bil razlog > Bi bila ta krovna institucija lahko BankaSlovenije?Mislim da ne. Menim, da je nekaj zgle-dov v tujini in celo v neposredni bližini,kako je to mogoče učinkovito urediti. Čese vrneva še k izteku mandata...Ob izteku mandata torej lahko ugotovimo,da smo kljub nezavidljivi dediščini le vzpo-stavili nadzorne ustanove, da učinkovito de-lajo in da so se tudi stvari v praksi začele ure-jati. Dovolite mi na koncu še sldepno misel.Prepričan sem, da je ta opcija edini porok,da se bo to tudi končalo. Zelo dvomim, dabodo strankarski prijatelji iz preteklosti imeTo pa je nekaj najhujšega, kar se lastnikulahkozgodi...Seveda. To je najhujše, ker jim lahko malidelničarji posledično spremenijo nadzornesvete, uprave. Ne poznam hujšega ukrepa. data najodgovornejših. Seveda je bila vladatako na začetku mandata kot tudi poznejeob čisto vsaki kadrovski menjavi deležnaostrih kritik, da izvaja kadrovski cunami,in ti direktorji so se pač skrivali pod strehonedela, ne strokovnih napak, ampak nedela.Navedeni instituciji (UVK in ATVP) sta žalpotrebovali nekaj časa, da sta se usposobiliza učinkovitejše delo, in rezultati so tu. Bo-Ije pozneje kot nikoli in marsikatera zadevabo še doživela epilog. Za epilog pa bo verje-tno treba počakati odločitve sodišča, saj vsezadeve teh ustanov na koncu pristanejo nasodišču. Vemo, da imajo tisti, zoper katereso uvedeni postopki, na voljo ugledne prav-ne strokovnjake in da bodo stvari gnali do kaže navzven kot neučinkovitost. Zato semzagovornik institucije, ki bi te organe po-vezala v učinkovito nadzorno institucijo,ki bi imela tudi močna pooblastila, in tosamo zato, da se v primerih zlorab zadevihitro pride do dna, saj je to tudi preventiv-no dobro. Kajti če nekdo začuti, da nadzordeluje, to preventivno vpliva na spostova-nje zakonodaje. Prej se torej drži predpisov,kot bi se jih sicer. Statistični podatki kažejo, daje bil na gospodarskempodročju ta mandat najuspešnejši doslej, saj je bilapovprečna gospodarska rast več kot 5-odstotna. Kakšno je vaše staUšce do tajkunov? Neka-teri naj bi že zašli v težave. Kako se bo tokoncalo?Težave posameznikov, ki so izvajali tovr-stne stvari, so bile pričakovane. Mimogrede,obema ustanovama zagotavljamo vsa po-trebna finančna sredstva za vse organiza-cijske ukrepe, saj želimo, da ima tako UVKkot tudi ATVP, ki sodi pod okrilje mini-strstva za finance, zagotovljene prav vsepogoje za svoje delovanje. Ne želimo, da bizaradi nekaj tisoč ali deset tisoč evrov, kijih potrebujejo za svoje delo, obstal kakšenod pomembnih projektov, ki jih izvajajo.Prepričan sem tudi, da je zakonodaja do-volj dobra in da daje številna pooblastila,vendar je nedelo teh organov v preteklostiali pa tudi neželja po ciljnem delu, mor-da tudi nezavedanje, da je zelo pomemb-no pravočasno ukrepanje, povzročilo, daso se t. i. tajkuni razvili. Ob spremljanjuštevilnih primerov sem preprican, da soštevilni vodilni v firmah zlorabili tudi no-tranje informacije. S spremembo zakona ogospodarskih družbah smo omejili članstvoposameznika v nadzornih svetih na največ tridružbe. Pred to spremembo je lahko posame-znik sedel v desetih nadzornih svetih, pred-sednik uprave je bil lahko še v petih nadzor-nih svetih podobnih družb. To je prav klicalopo tem, da so posamezniki med seboj spletlimreže, si medsebojno pomagali ter formira-li in financirali razne piramide, mrez.e, zatosmo danes znani po teh prepletenih struk-turah. Nihče tega ni preprečeval, nihče ni vto posegel, opozoril, odredil ali celo odvzelglasovalne pravice. Ko to postane praksa, serazbohoti. Zdaj pa smo priče temu, da stase tako UVK kot ATVP spustila v središčestruktur in ugotovila številne nepravilno-sti, zato sprejemata odločitve, ki jemljejoglasovalne pravice tudi polovici lastništvaneke družbe. Kakšno je vase stalisce do tega, da bi bilaUVKin ATVPpovsem samostojm ustanovi,in kaj menite o uvedbi financne policije?Menim, da je ideja o vzpostavitvi finanč-ne policije dobra. To pa zaradi tega, ker imaSlovenija premalo strokovnih in tehničnihresursov. Danes seveda številni govorijoo sodelovanju med organi in podobno.Ko so ti organi pod različnimi strehami,je to sodelovanje vedno na koncu nekihformalnosti, nekih nalogov, kar se potem Predvsem se mi zdi pomembno, da bi biloto dejansko neodvisno, strokovno telo, kipo drugi strani lahko hitro ukrepa in imamočna pooblastila. > in zakaj niste predlagali zamenjave vodstvaurada za varstvo konkurence (UVK) prejoziroma zakaj vlada ni odstavila direktorjaUVK in direktorja agencije za trg vredno-stihpapirjev (ATVP)?Moram reči, da je zakonodaja, ki urejadelovanje vodstev obeh nadzornih ustanov,nastavljena tako, da sta to res neodvisna or-gana in da to precej onemogoča poseg po-litike v imenovanje in ne nazadnje tudi vkrajšanje oziroma prekinitev mandatov di-rektorjev. Po svoje je to narejeno za idealnodružbo, za idealne razmere. Nedelo enega alidrugega, tako UVK kot ATVP, ni pravzapravmed ključnimi razlogi za prenehanje mankonca. Vendar sem optimist, verjamem, dana koncu pravica zmaga, in tako bo tudi vtem primeru. li dovolj moči in volje, da se tega lotijo, če sejim ponudi ta priložnost.Kakšno je vaše stališce do podražitev elek-trike in zadnjih ugotovitev UVK?Menim, da je ukrep UVK posledica ugo-tavljanja morebitnega dogovora o poviša-nju cen, saj so vsa elektropodjetja reagiralaidentično oziroma zelo podobno. UVKje tozmotilo. Menim, da urada ni zmotila samavišina podražitve električne energije, pač pausklajeno delovanje. Moramo se zavedati,da se je v Sloveniji cena električne energijev letu 2008 povečala le za 4 odstotke v konč-nem računu. Prepričan sem, daje to najmanjv EU pa tudi širše in da so v vseh drugih dr-žavah cene bistveno bolj narasle, saj so se vsibistveni energenti izjemno podražili. Pazitimoramo na to, in to je tudi del energetskepolitike, da ne bi postala elektrika za gospo-dinjstva cenejša od cene kurilnega olja aliplina in da gospodinjstva električne energi-je ne bi uporabljala za ogrevanje. Slednje bibilo namreč za elektroenergetski sistem zeloslabo. Zato sem prepričan, da je skozi priho-dnje ukrepe tudi s strani elektropodjetij mo-goče nagraditi racionalno rabo in kaznovatirazsipništvo z energijo. Tudi distribucijskimpodjetjem sem vedno doslej predlagal, da soza tiste, ki porabijo rnalo električne energijein ki varcujejo z njo, podražitve neznatne,tiste pa, ki z energijo ravnajo razsipniško, jetreba destimulatirati.Tega doslej ni bilo...Pričakujem, da bo prvi ukrep distribudj-skih podjetij šel v to smer.Kaj pa pozivi, naj prebivalci po odločitviUVK racunov ne poravnavajo v celoti, najvlagajo tožbe proti elektropodjetjem in po-dobiio?Menim, da do dokončnih odločitev, teh paše ni, takšna državljanska nepokorščina nebi bila na mestu.Kaj pa vracanje vlaganj v telekomunikaci-je? Stvari negredo ravnopo nacrtu, nekate-ri poslanci SDS so zahtevali odstop drzav-nega pravobranilca Lucijana Bembica, sajnaj bi vam bil dajal napacne podatke. Vamje lagal ali kaj?Tako Je. Povedati moram, da smo na mini-strstvu naredili vse, dvakrat smo spremenilizakon in prisluhnili vsem idejam, da bi doteh vračil prišlo čim prej. V znatni meri jedo njih že prišlo, vendar so vsa vračila ve-zana na sklenjene poravnave, ki jih v imenudržave sklepa državno pravobranilstvo. Tudidenarja zavračilo je dovolj. Sredstva smo za-gotovili prek Slovenske odškodninske druž-be, tako da denar in zakonske podlage nisovprašanje. Problem so samo poravnave, kijih sklepajo upravičenci s pravobranilstvom. Praktično so vsi individualni upravičenci,kolikor sem seznanjen, te poravnave že skle-nili. Drugače je z lokalnimi skupnostmi,ki so na neki način kolektivni upravičenci.Zajemajo celo kopico upravičencev in tudo poravnav še ni prišlo. Zato smo na vladisprejeli sklepe, da se sklepanje teh poravnavpospeši, da pravobranilstvo stori vse, da doporavnav pride. Verjamem, da bi bilo to žeurejeno, č.e bi se pravobranilstvo nekolikobolj podjetniško obnašalo in bi naročilotudi kakšno strokovno zunanjo pomoč. Ni-koli niso bila vprašljiva sredstva zato bi bilolahko sklenjenih precej več poravnav. Kakorkoli, menim, da bo problem v naslednjemmesecu ali dveh v celoti rešen.Širokopasovno omrežje tudi sodi pod vašeokrilje, zdi pa se, da se na tem področjustvari pocasi premikajo. §e vedno so mar-sikje brez te povezave. Ste zadovoljni z na-predkom?Mislim, da smo s kar številnimi ukrepizačeli vzpostavljati tudi to področje, precejprijav je bilo, veliko denarja smo nameniliza to. Tudi razvoj širokopasovnih omrežij,to je optike same, gre naprej in v programSDS smo zapisali zelo pomemben cilj, dabo do konca leta 2010 slcherni državljan nem načrtu razvoja in usmeritvah sloven-skega turizma, Republika Hrvaška jc šelelani uvedla evropsko metodo satelitskih ra-čunov, zato so hrvaške in slovenske številkenekoliko neprimerljive.Glede razvoja pa se mi zdi zelo pomemb-no, da se Slovenija po Svetovnem gospodar-skem forumu, ki je izvedel oceno konku-renčnosti in razvoja turističnega sektorja,med 130 državami uvršča na 36. mesto. S44. mesta smo torej napredovali na 36., zaosem mest torej. To je indikator in doberodgovor na vse to. S turizmom sem zado-voljen in napovediijeni tudi nadaljnjo rast.Turizem ima ogromen potencial.V zadnjih dneh ste bili na Kitajskem, zeloopazni ste bili tudi naprizorišču letnih olim-pijskih iger. Kakšenje bil cilj tega obiskai'Obisk v času olimpijskih iger na Kitajskemsem načrtoval že dlje časa. Gotovo so 01 zelopomembna priložnost za krepitev gospodar-skega sodelovanja. Na Kitajskem je bila zmenoj tudi gospodarska delegacija, tisti, kiso podprli delovanje Olimpijskega komitejaSlovenije ter tudi drugi, ki podpirajo športin športnike. Zato smo za te gospodarstveni-ke organizirali dve poslovni konferenci, enov Šanghaju in eno v Pekingu. Organizirali > Pred to spremembo je lahko posameznik sedel v desetihnadzornih svetih, predsednik uprave je bil lahko šev petih nadzornih svetih podobnih družb. v Republiki Sloveniji imel možnost vklju-čitve v širokopasovno povezavo oziromahitri internet.Stvari se torej premikajo?Seveda, saj smo tudi po indeksu kar viso-ko v priiTierjavi z evropskimi državami. Ne-nehno smo priče tudi novim vlaganjem v toinfrastrukturo. Vesel sem, da tudi operaterjiprecej vlagajo. Na območjih, kjer pa ni eko-nomskega interesa, da se to naredi, smo po-magali z evropskimi sredstvi, ki jih imamorezervirana za to.Govorili ste že o turizmu v povezavi z vla-ganji, vendar pa javno dostopni podatki stega področja niso na zavidljivi ravni, sajkažejo, da seje v sosednji Hrvaški obisk tu-ristov letos povečal za 3 odstotke, v RS pa leza enega. Kako ste na splošno zadovoljni zvodenjem tega področja?V prvih sedmih mesecih beležimo v Re-publiki Sloveniji rast prihodov in prenoči-tev gostov za 4 odstotke in rast prihodkoviz turizma za 15 odstotkov. To so zelo dobrirezultati in ocenjujem, da bomo konec letazabeležili rast, ki je predvidena v nacionalsmo tudi poslovni seminar, kako poslovati sKitajsko in kako poslovati s Slovenijo. Imelismo tudi dva dvostranska sestanka. Prvič skitajskim ministrom za trgovino, ki je edennajpomembnejših kitajskih minislrov. Kitaj-ska namreč ogromno svojega BDP ustvarja strgovanjem, še posebej v trgovini z EU. Po-govarjala sva se o krepitvi nadaljnjih stikov.Imeli smo tudi dvostranski sestanek s kitaj-skim podministrom, pristojnim za energi-jo. Te olimpijske igre sem seveda izkoristilv smislu promocije in ne nazadnje krepitvegospodarskih stikov med Kitajsko in Slove-nijo. Podpisan je bil tudi memorandum osodelovanju med našo agencijo za podjetni-štvo in tuje investicije ter kitajskim uradomza spodbujanje tujih investicij. Bilo je torejkar delavno, termine med tem pa smo izko-ristili za ogled tekmovanj naših športnikov.Moram reči, da so se več kot odlično uvrstili,še posebej pa sem ponosen na zlato kolajnoPrimoža Kozmusa, ki ga tudi osebno po-znam in spoštujem. Ste športnikom pomagali pri njihovem tru-du za finančno pomoč, o čemerje v zadnjihtednih precej govora?Menim, da je šport, posebno vrhunski, zelo odvisen od naklonjenosti oziroma po-moči gospodarstva športu in športnikom.Zato sem vesel, da so se številna podjetjaodzvala vabilu, podprla Slovensko hišo v Pe-kingu, podprla slovenski olimpijski komite,podpirajo šport in športnike. Tega sem veselin tudi apeliram na gospodarstvo, da to poč-ne. Tudi sam se večkrat vključim v to, in čeverjamem v športnika, v Primoža Kozmusasem verjel že precej pred osvojitvijo te ko-lajne, seveda lahko tudi pomagam in to semtudi v tem primeru naredil. V Brežicah, od koder prihajate, imate karnekaj vrhunskih športnikov, Kako je poskr-bljeno zanje?Res je. Imamo tudi kopico mladih športni-kov, ki na mladinskih tekrnovanjih dosegajovrhunske rezultate, tako dajev občini Brežiceseveda načrtovanih še precej vlaganj v novešportne objekte. Gradili bomo športno dvo-rano, gradili bomo dvorani pri gimnaziji insrednji ekonomski šoli; po teh rezultatih paatleti pričakujejo tudi potrebno investicijo zazagotavljanje pogojev predvsem za zimskovadbo. V Brežicah imajo atleti sicer lep stadi-on, vendar je pomanjkljiv, saj nima spremlja-jočih prostorov. Ta naložba nas torej še čaka. Kandidiral bom v Brežicah in Sevnici. Verjamem,da lahko v Brežicah v sodelovanju s sedanjim aktualnimžupanom udejanjimo vse programske prioritete.Prav tako tudi v Sevnici. Na prihajajočih drzavnozborskih volitvahboste kandidirali na listi SDS, Kje?Kandidiral bom v Brežicah in Sevnici.Verjamem, da lahko v Brežicah v sodelo-vanju s sedanjim županom iidejanjimo vseprogramske prioritete. V Sevnici pa so nesamo pred državnozborskimi, ampak tudipred županskimi volitvami. Verjamem, dabo na njih zmagala Meri Kelemina. Skupajlahko naredimo ogromno tako za občinoSevnica kot za celotno Posavje. Glede naanalizo kandidatov sem tudi prepričan, dalahko le SDS, torej z mojo izvolitvijo, dobiposlanca v Brežicah in v Sevnici, drugacepo moji oceni ne ena ne druga občina nebo imela poslanca, kajti drugi volilni okrajiimajo zelo močne kandidate. Zato je glas zaSDS ključnega pomena, da ti dve občini do-bita predstavnika v državnem zboru. Kaksna so vaša ključna programska izho-dišča?Še posebno se mi zdi vredno poudariti,da je za nadaljnji razvoj zlasti teh dveh vo-lilnih okrajev ključno sodelovanje z državoin udejanjanje najpomembnejših državnihprojektov. To sta tretja razvojna os in bolj-ša cestna povezava s Sevnico ter učinkovitaizvedba državnih projektov, kot je graditevgospodarsko-logističnega središča s civil-nim letališčem v Cerkljah ob Krki kakor tudiučinkovita zgraditev spodnjesavske verigehidroelektrarn. Tudi tehnološki preboj, zlastimalega in srednje velikega podjetništva v eniin drugi občini, je ključnega pomena, zato jepotrebno nadaljnje črpanje evropskih sred-stev, predvsem za tehnološko posodobitev.To lahko posledično privede do višje dodancvrednosti in seveda tudi do več denarja zadelitev tako zaposlenim kot tudi za razvoj tchdružb. Pomembno je izpostaviti tudi šolstvo.Zavedamo se, da sta gospodarstvo in razvojzelo povezana z ustreznimi kadri in znanjem,zato želimo znanje približati Ijudem, zaradičesar ustanavljamo fakulteti, dve pa sta žeustanovljeni. V vsaki od posavskih občinželimo ustanoviti najmanj eno fakulteto. Tikpred ustanovitvijo je fakulteta v Brežicah intudi Sevnica zasluži svojo fakulleto za podro-čje, ki ga predstavljajo delujoči gospodarskisubjekti na tem območju. Mladim želimo po-leg šolanja približati tudi stanovanja in seve-da zaposlitev, kar je povezano z razvojem go-spodarskih subjektov, zato si prizadevamo zapridobitev novih delovnih mest. Ob trendihv zadnjem mandatu, ko se je v Posavju vzpo-stavilo več kot tisoč novih delovnih mest, semoptimist, da je mogoče to nadgraditi tudi vprihodnosati. Še vrsta drugih pomembnih ra-zvojnih vidikovje, vendar se mi zdita ta dva,ki sem ju omenil, to sta gospodarski vidik vpovezavi s šolskim sistemom in mtrastruktu-ravpovezavi s tretjo razvojno osjo ter občinoSevnica, ključni razvojni prioriteti. IB

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 04. 09. 2008
Stran: 42