TV SLOVENIJA 1, 1. 12. 2015, ODMEVI, 22.00
SLAVKO BOBOVNIK (voditelj): Dober večer, cenjene gledalke in spoštovani gledalci. Najbrž ste že stokrat slišali, da je sleherni Slovenec od dojenčka do tistega v domu za starostnike samo za zadnjo sanacijo slovenskih bank v povprečju prispeval 2500 evrov. K tako zbranim petim milijardam so lastniki podrejenih delnic in obveznic, ki so prinašale približno dvakrat višje obresti kot navadni davčni depoziti, primaknili še 600 milijonov evrov. Ne prvih in ne drugih, nihče ni vprašal, ali želijo to storiti, ampak državljani so se ali pa smo se s tem nekako sprijaznili, imetniki obveznic in delnic ne. In zdaj na sodišču zahtevajo vrnitev denarja. In prav danes je sodišče Evropske unije presojalo o tem, ali je država naredila prav, ko jim je vzela te pol milijarde, ali bi lahko morda ravnala tudi drugače?MATJAŽTROŠT (novinar): Evropska komisija je po nizu vprašanj sodnikov dala vedeti, da so smernice glede državnih pomoči v bančnem sistemu iz leta 2013 bile zavezujoče za njo samo, saj na podlagi teh presoja dopustnost državnih pomoči oziroma skladnost državnih posegov z evropsko zakonodajo.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih deležnikov): Nikakor ne bi bilo potrebno slediti sporočilu, to ni zavezujoče, to ni direktiva, hkrati pa je bilo zelo jasno povedano, da bi tudi v primeru, da ji pomoč, državna pomoč bankam in finančnemu sistemu ne bi bilo odobrena s strani Evropske komisije, da bi se v tem primeru bilo potrebno pritožit.
TROŠT: Če prispevek delničarjev in podrejencev ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila Evropske unije za državne pomoči ne bi bila dopustna, pa so prepričani na Banki Slovenije.
ROLAND GRILC (odvetnik Banke Slovenije): Enostavno bo sodišče dalo to na lekarniško tehtnico in skušalo najti tisto, kar pač malo prevladuje. To ni tako, da bo tehtnica za eno kilo šla dol, ampak to gre za miligrame.
TROŠT: Sodišče Unije je že prej prejela pisna mnenja vseh vpletenih v to zgodbo.
VERENA KLEMENC (državna pravobranilka): Sodišče poda razlago prava Evropske unije, na podlagi katere potem, ki seveda zavezuje nacionalna sodišča, na podlagi katere bo naše ustavno sodišče odločilo o ustavnosti zakona o bančništvu.
MIHA KUNIČ (odvetnik): Celo komisija je pojasnila, da republika Slovenija bi lahko prosila za drugačno tolmačenje istih sporočil, torej bi bilo lahko reševanje slovenskih bank izvedeno na povsem drug način.
TROŠT: Pritožniki ocenjujejo, da je novela zakona dovolila nesorazmeren, retro aktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. To bi lahko bila sicer tema za katero od drugih, tudi evropskih, sodišč, pravijo. Odločitve tega sodišča v Luksemburgu pa ne gre pričakovati pred poletjem.
BOBOVNIK: In zdaj nam bosta dve dami pomagali razumeti, zakaj je do te razlastitve prišlo in ali bi bil to tu mogoče kak drugačen ukrep? Gospe Stanislava Zadravec Caprirolo in Alenka Krajnc Žnidaršič, obrnjeno, dober večer. Je samo Slovenija takrat dobila tisto sporočilo, v katerem je bilo govora v prispevku s strani Evropske komisije oziroma unije?
STANISLAVA ZADRAVEC CAPRIROLO (viceguvernerka Banke Slovenije): Ne. To sporočilo ni dobila samo Slovenija, to sporočilo je objavljeno javno na internetnih straneh Evropske komisije kot pravila, ki veljajo za Evropsko komisijo, ko presoja dovoljenost oziroma nedovoljenost državnih pomoči.
BOBOVNIK: Vprašal sem zato, ker ga nobena druga država ni razumela tako kot ste ga vi, kot smo ga mi. Nobena druga država lastnikom teh papirjev ni vzela vsega.
ZADRAVEC CAPRIROLO: To ni res.
BOBOVNIK: Kdo pa je vzel, katera država jim je vzela?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Pred manj kot dvemi tedni je morala to storiti ravno tako Italija v primeru svojih štirih bank, kjer je morala najprej pokrivat kapitalski primanjkljaj z razlastninjenjem delniškega kapitala in potem z uporabo tudi podrejenih instrumentov, preden je lahko italijanski reševalni sklad namenil svoja sredstva za dokapitalizacijo.
BOBOVNIK: Vzeli so vse in vsem.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Da. Vzeli so vse, lastnikom delnic in pa podrejenim instrumentov. Ne pa še preostalim kategorijam, ki bodo morale biti na primer upoštevane v prihodnosti in pa ki so bile upoštevane tudi pri Cipru, kjer je bilo treba konvertirat tudi del depozitov.
BOBOVNIK: Torej ne drži, niso vzeli vsega in vsem.
ZADRAVEC CAPRIROLO: V Italiji so vzeli na enak način kot Sloveniji. Vsem lastnikom kapitala podrejenih obveznic.
BOBOVNIK: Ste vi, gospa Žnidaršič takrat leta 9 res mislili, da so slovenske banke v dobri kondiciji in da je povsem varno kupovati papirje, ki jih izdajajo?
ALENKA ŽNIDARŠIČ KRANJC (predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice): Najprej tole - tudi če so v Italiji vzeli vse podrejence, so vzeli dve leti kasneje, kot smo to storili v Sloveniji, ker dejansko gre za vprašanje ali in kakšna direktiva je veljala v trenutku, ko je bil sprejet v Sloveniji zakon, kakršen je bil. Drugo, leto 2009 in situacija v slovenskih bankah. Mi smo dobro pooblaščeni vlagatelji, smo pokojninski skladi, vlagali smo na osnovi dokumentov, kakršni so bili javnosti dostopni, vlagali smo v dve sistemski banki in kjer imamo največ, izgubljamo, to je NKBM in NLB, ki sta vodeni, kontrolirani s strani države, država je bila lastnik, tako da v dobri veri.
BOBOVNIK: Lepo je slišati. Ampak to je vendar že bil čas, ko so banke po svetu propadale. Ko se je začelo govoriti, kje je bil ta vaš, kje je bila utemeljitev tega vašega mišljenja, da so slovenske banke pa dobre? Da se tu ne more nič zgoditi.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Zelo preprosto - sistemska banka ne more v stečaj. NLB je sistemska banka.
BOBOVNIK: In pet ostalih, gospa Žnidaršičeva.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Pustimo zdaj Factor banko ali pa kaj takega, ampak večino, kar smo izgubili, smo izgubili v NLB-ju in v NKBM-ju. In v kontekstu tega se mi zdi zelo pomembno vprašanje pravzaprav to, ali je bilo možno pričakovati, da bodo šle te banke v stečaj? In v skladu s prospekti je bilo možno odvzet pravice prednostnim delničarjem samo v primeru, da gre banka v stečaj. Banka ni šla v stečaj in zakon je bil sprejet zato, da ne bi šla v stečaj, ampak seveda v kontekstu tega gre za vprašanje upravičenosti.
BOBOVNIK: Verjamem, da vidve vesta, kaj in kako se je dogajalo, gledalci morebiti ne, zato si zdaj poglejmo na kratko zgodovino tega dogajanja leta 2013.
VIKI TWRDY (novinar): Državni zbor je novelo bančnega zakona, ki je bil danes predmet ustavne presoje, sprejel po nujnem postopku mesec dni, preden je Banka Slovenije na njeni podlagi izbrisala več kot 100.000 delničarjev in več 1600 imetnikov podrejenih obveznic v skupni vrednosti 600 milijonov evrov. Sporno novelo so na finančnem ministrstvu snovali v sodelovanju z Evropsko komisijo, njena sporočila pa obravnavali kot obvezujoča.
ALENKA BRATUŠEK (nekdanja predsednica vlade): Jaz upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se pa zgodilo, če v naši državi takrat ne bi ukrepali. Takrat bi lahko brez denarja ostali vsi.
TWRDY: Če banka ne izpolnjuje minimalnih kapitalskih zahtev, se podrejene dolžniške instrumente načeloma medtem že vrednotile dobro plačane tuje svetovalne družbe po kriterijih, ki še danes niso javno znani. Znano pa je, da so izračunale negativen kapital, ki je bil pogoj za izbris, medtem ko so banke same v istem času poročale o pozitivnem kapitalu. Zmeda, ki je niso razumeli niti predstavniki uprav bank, kaj šele vlagatelji. Pozavarovalnica Sava je izgubila 34 milijonov evrov.
ZVONE IVANUŠIČ (predsednik uprave Pozavarovalnice Save): Za nas je pomenila šok, mi smo prepričani, da je ta odločitev bila protiustavna, vrsto razlogov je in argumentov, tako da tudi ta odločitev je povzročilo neko nezaupanje v bančni sistem.
TWRDY: Zaradi državne odločitve je največ premoženja čez noč izpuhtelo družbam v državni lasti, precejšnje izgube pa so utrpeli tudi posamezniki, ki so vrednostne papirje bank lahko kupovali tudi na bančnih okencih. Na pravne posledice izbrisa so opozarjali zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Inštitut za primerjalno pravo, pa tudi v Združenju bank Slovenije.
Dr. FRANCE ARHAR (direktor Združenja bank Slovenije): Predlagali smo, da se tovrstni inštrumenti spremenijo bodisi v navadne delnice z daljšim odplačilnim rokom, z nižjo obrestno mero ali pa celo se konvertirajo v kapital. Na žalost mnenje Združenja bank ni bilo upoštevano.
TWRDY: Striženje je takrat odsvetoval tudi zdajšnji finančni minister, za tednik Mladina je pojasnil, da je izbris pravno in ekonomsko problematičen, da lahko pride do tožb in bo treba tako ali tako vse izplačati, po vrhu pa ima takšen ukrep negativen učinek na odnos do bank. A si je potem, ko je postal minister, že premislil.
Dr. DUŠAN MRAMOR (minister za finance): Pričakujemo, da bo ustavno sodišče presodilo, da je bil ta ukrep ustrezen.
TWRDY: Čeprav Banka Slovenije ni stranka v postopku presojanja ustavnosti novele zakona, je za današnjo obravnavo najela kar dve odvetniški družbi - domačo in londonsko. Ocenjujejo, da stroški današnjega zastopanja in priprav ne bodo presegli 85 tisočakov.
BOBOVNIK: Še enega sogovornika smo dobili. Dober večer. Neposredno iz Luksemburga, če sem prav razumel?
VERBIČ: Dober večer, tako je.
BOBOVNIK: Če se vrnemo k tisti tabeli, ki smo jo videli prej. Vsak človek s končano ekonomsko fakulteto verjetno zna seštevati, množiti in podobne reči, ne? Pa vendarle ta človek v banki izračuna pozitivni kapital 800 milijonov, mislim da, ne, nekdo drugi ob istih vhodnih podatkih izračuna minus 300 milijonov. Te zmede jaz še danes ne razumem. Pa verjetno nisem edini.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja. Zdaj, že velikokrat je bilo povedano, da je Nova ljubljanska banka in Nova kreditna banka zaprosila za državno pomoč že precej pred poletjem 2013. In ministrstvo za finance oziroma vlada je dobila od Evropske komisije obvestilo, da v kolikor ne bo država dala neodvisnim ocenjevalcem pregledat aktive bank najmanj 70 procentov celotnega bančnega sistema, ne bo dovoljenja za državno pomoč. Tako da je bila posledica tega pregleda neodvisnih revizijskih hiš, kar je bilo zahtevno, neodvisno ocenjevanje, ne pa ocenjevanje Banke Slovenije, je bil rezultat pregleda pač tolikšno razvrednotenje bilanc.
BOBOVNIK: Gospa, dve leti je tega. Čas je, da rečemo, v bankah so lagali. So lagali, ko so to računali?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja, poglejte. Revizorske hiše so tiste, ki pregledujejo vsako leto poslovanje bank. Tako da je to eno, drugo je, da je vrednost določenih premoženj padala skozi celotno obdobje krize.
BOBOVNIK: Razlika je tri mesece. September, december.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja, to je res.
BOBOVNIK: V teh treh mesecih ni toliko padla. So lagali v bankah?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Poglejte, težko presojam, ali so v bankah lagali ali niso lagali, ampak v vsakem primeru je ta zunanja revizija, ki je bila obsežna, izkazala pač tak primanjkljaj.
BOBOVNIK: Je pa seveda res, da ko na vaši strani govorite, da so ta negativni kapital izračunali samo zato, da so vas lahko potem razlastninili, da danes ugotavljamo, da je v bankah še vedno šest milijard slabih kreditov, gospa.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Dve stvari. Prvič, da bo izračunan negativen kapital v bankah, je bilo jasno in meni to osebno povedano in ne na štiri oči pred sprejetjem zakona in preden so začeli neodvisno ocenjevalci ocenjevat stanje v bankah. In to definitivno pred 30. 9., ko so bili objavljeni rezultati, kakršni so bili. Mi kot predstavniki pokojninskih družb smo takrat opozarjali in prosili na koncu, če hočete, da naj naredijo vsaj nekaj, da to razlastninjenje ne bo šlo na nulo. Zaradi problemov, ki jih bi tak pristop povzročal zopet zdaj bom pa rekla pokojninskemu sistemu. In zaupanju v pokojninski sistem. Tako da ta stvar je bila narejena in jasna že pred tem. Drugo vprašanje je bilo pa vaše …
BOBOVNIK: Ja, to da so tisti strogi ocenjevalci spregledali še za 6 milijard slabih kreditov?
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Veste, zdaj tlele pa, kot slišim, obstaja še vedno še dve milijardi teh slabih kreditov, NKBM in NLB-ju, ki bodo šle zdaj spet v prodajo. Ampak nekdo bo na njih zaslužil. In ta, ki bo zaslužil, ne bo slovenska država, ne bo Nova ljubljanska banka in ne bodo davkoplačevalci Slovenije. Tako da tukaj zadaj se jaz sprašujem tudi s kakšnimi interesom ali kakorkoli, če je bila ta direktiva res dana iz Evropske komisije, je bil ta postopek peljan. Ker to je postopek poskusov, eksperimentov in tako naprej.
BOBOVNIK: Poučeni in nepoučeni vlagatelji. Nepoučen vlagatelj je zame tisti, ki pride na banko in vpraša. Kam naj naložim svojih sto tisočakov? Ali pa deset. Tisti, ki pride na bančno okence in reče ne, jaz bi obveznice banke ali druge vrednostne papirje, tisti ni več nepodučen. Kdo ga je podučil, to pa je vprašanje.
VERBIČ: No, razlika ni točno takšna …
BOBOVNIK: Kakšna pa je?
VERBIČ: Ampak tisto, kar je pomembno, če dovolite, glede na prejšnje vprašanje …
BOBOVNIK: Gospod Verbič, a lahko prvo odgovorite meni pa boste potem?
VERBIČ: Razlika med poučenimi in nepodučenimi vlagatelji je seveda …
BOBOVNIK: Vsi so podučeni, ki so prišli kupovat obveznice.
VERBIČ: Ne, ni res, ni res. Tisti, ki jih zastopamo mi, preko 500 jih je …
BOBOVNIK: Kako pa so vedeli za te obveznice, če niso bili podučeni?
VERBIČ: Ponujali so jim jih na okencih. Na bančnih okencih.
BOBOVNIK: Res? Imate dokaze o tem?
VERBIČ: Absolutno …
BOBOVNIK: Papirnate, izjave, papirnate in izjave, ne?
VERBIČ: Večinoma teh, vsaj kar se tiče Nove ljubljanske banke, so jih ponujali na okencih. Celo spreminjali so svoje vezane vloge v obveznice. Po nasvetih bančnih uradnikov na okencih.
BOBOVNIK: Gospod Verbič. Izjave imate in papirne dokaze o tem.
VERBIČ: Absolutno.
BOBOVNIK: Koliko je dolg ta prospekt, v katerem se lahko nepodučen vlagatelj poduči, kaj lahko dobi ali izgubi s temi obveznicami? Koliko strani ima?
VERBIČ: Poglejte, prospekti so različni v različnih bankah. Gre za šest slovenskih bank, ki so danes v stoodstotni državni lasti, takrat pa niso bile. Ampak vendarle, če dovolite, cenitve, ki so bile narejene, nikakor niso bile narejene s strani neodvisnih cenilcev ali revizorjev. Pač pa s strani svetovalnih družb. Po naročilu Banke Slovenije. Po izrecnem naročilu, kako naj bodo narejene te cenitve. In več kot očitno je, da so bile narejene namerno na način, ki je omogočil popolno razlastitev. In zato smo davkoplačevalci …
BOBOVNIK: In Banka Slovenija vas je hotela ogoljufati.
VERBIČ: Ne nas. Vse davkoplačevalce v Republiki Sloveniji, da se razumemo.
BOBOVNIK: Ampak zaenkrat govorimo o teh 600.000.
VERBIČ: Ne, ne. Sploh ne, sploh ne. Tudi to, da smo danes v Luksemburgu imeli s strani Banke Slovenije imeli osem njihovih uslužbencev, dve tuji odvetniški pisarni, ki sta za 85.000 evrov za 10 minut zastopali Banko Slovenijo. Veste, ta oškodovanja se nadaljujejo, (nekaj besedila manjka) se nadaljujejo. Tukaj se soočamo z resnejšim problemom. Namreč, vprašanja tega, kdo nadzoruje nadzornika, in v tem primeru je Banka Slovenije absolutno ob tem oškodovanju, ki ga je naredila, in gre, oprostite Izrazu, res za škodljivca v tem primeru, kar se je naredilo s tako imenovano sanacijo slovenskega bančnega sistema na način, ki je bil narejen, pomeni za davkoplačevalce oškodovani vsaj za dve in pol milijardi evrov, ki so bile preveč vložene v slovenske banke.
BOBOVNIK: Nimam razloga, da vam tega izraza ne bi oprostil, ali vam bo to naredila gospa, ne vem. Po tem prospektu, potem sem povprašal za to, ker če sem bral pravega, ima 80 strani in krepko dvomim, ali je kdo od tistih, ki so prišli kupovat obveznice, prebral ta prospekt. Namerno ste goljufali Slovence.
ZADRAVEC CAPRIROLO: No, poglejte. Ta stavek sploh ni vreden odgovora. Ker preprosto ne vem, mislim, kaj lahko na tako odgovorimo, razen, da seveda Banka Slovenije absolutno nima nobenega namena, niti cilja nikdar v svojem ravnanju goljufati kogarkoli v državi, edini cilj je zavarovati varčevalce, depozitarje in pa seveda zmanjševati porabo javno-finančnih sredstev, kadar gre za potrebo po uporabi le-teh za zavarovanje finančne strpnosti v državi.
BOBOVNIK: Je pa res, da je takrat zakonodajna služba v parlamentu opozarjala, da zakon ni v skladu s slovensko zakonodajo, ampak je bil v parlamentu kljub temu sprejet.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja, poglejte, državni zbor ga je sprejel, državni zbor je zakonodajalec. Banka Slovenije je ravnala v skladu s tem zakonom. Če se bo izkazalo, da je bil protiustaven, bo seveda potem pač bilo potrebno se o tem pogovarjat na ta način.
BOBOVNIK: In stranka na sodišču je Državni zbor. Zdaj prideva do tega, kar je prej omenil gospod. Zakaj potem vi najemate tako drage odvetnike? Banka …
ZADRAVEC CAPRIROLO: No, Banka Slovenije … Ja, Banka Slovenije se je odločila za najem odvetnikov zato, ker še nikdar ni bil nihče izmed predstavnikov Banke Slovenije in iz pravne službe, ki sicer so zastopniki Banke Slovenije, udeleženi v kakršnemkoli takšnem postopku. In edino odgovorno za tako institucijo Banka Slovenije je, da v takem primeru poskrbi, da ima ustrezne zastopnike z ustreznim znanjem.
BOBOVNIK: Ampak, če sploh niste stranka v postopku, zakaj za to ne poskrbi Državni zbor, ki je sprejel zakon?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja, zakaj smo bili pa potem klicani tja na obrazlaganje?
VERBIČ: Niste bili klicani.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ne.
VERBIČ: Niste bili klicani in nikakor niste stranka v tem postopku.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Zakaj pa …
VERBIČ: Gre za vprašanje pred evropskim sodiščem, ali je skladnost zakonodaje EU zelo konkretno vprašanje slovenskega ustavnega sodišča z naslova samega sporočila Evropske komisije. In danes je bilo ponovno zelo jasno in natančno pojasnjeno s strani predstavnika Evropske komisije, ki se popolnoma distancira od tega, da bi kakorkoli - to pa je drug moment, po katerem ste prej spraševali - kakorkoli z njihove strani bilo zahtevano, naročeno ali signalizirano, da se naj v Sloveniji kot edini članici Evropske unije izvede popolno radikalno razlastitev, kot se je izvedla.
BOBOVNIK: Prej smo govorili …
VERBIČ: Izvedla se je na podlagi tega, da so naši najvišji predstavniki takrat vključno seveda z najvišjimi predstavniki, ki so še vedno tukaj Banke Slovenije, izvedli dejanje, ki je škodljivo. Ne samo za vse državljane, pač pa tudi za perspektivo Republike Slovenije.
BOBOVNIK: Je pa res, da če ne Banka Slovenije, bi verjetno te drage odvetnike najel Državni zbor, ne?
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Ampak nekaj je pa treba povedati …
BOBOVNIK: Izvolite.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: V Luksemburgu so se srečali Državni zbor proti Državnemu svetu.
VERBIČ: Tudi to je eden od pomembnih momentov.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Vsi skupaj pa ne vem proti komu - ali proti Evropski komisiji? Ali proti državljanom Republike Slovenije?
VERBIČ: Žal drugo.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: In še nekaj - neodvisno od tega, kako se bo to končalo v Luksemburgu in kjer se sramota samo še nadaljuje, za pomemben del teh obveznic je pristojno sodišče London, kjer je pa to, kar bi rekla, se bo tukaj dogajalo z ustavnim sodiščem, pa sekundarna zadeva. Nas pa tera v dodatne stroške, ki postajajo nesprejemljivi za državo in za …
BOBOVNIK: Se bojim, da smo zgodbo zdaj tako zapletli, da jo bodo gledalci težko razumeli, ja. Samo to sem želel še vprašati - zakaj se vi tako otepate besedice, ne najdem zdaj druge, špekulacije. V tistem momentu, ko ste kupovali ta papirje, ste seveda zasledovali višje obresti - višji dobiček. To je ne ravno špekulacija, ampak razmislek o dobrih naložbah.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Zdaj ste mene vprašal, ne gospoda Verbiča.
BOBOVNIK: Ja. Tudi vas.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: ne, mene. Ali sem bila špekulant. Mi smo imeli …
BOBOVNIK: Ne špekulant, iskali ste boljše naložbe.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Samo trenutek. Mi smo imeli v trenutku, ko smo kupovali obveznice, prednostne obveznice slovenskih bank. Zajamčen donos, ki ga je predpisovalo ministrstvo za finance na nivoju procenta. Možnosti depozitov so bile na tri, slovenske državne obveznice pa tudi na tem nivoju pa pol. ali pa pol procenta nižje. Če mi lahko nekdo očita, da sem v trenutku, ko sem morala zagotavljat donos svojim varčevalcem, nalagala v slovenske papirje slovenskih največjih državnih podjetij ali pa če hočete bank, ki so kontrolirani, nadzorovani stoprocentno bili s strani države. Po primerjalnih obrestnih merah in z zahtevo po garantiranem donosu, ki je bil nad možnostjo depozitov, potem ja, priznam, da sem špekulant. Ampak v to špekulacijo me sili Republika Slovenija.
BOBOVNIK: Poglejte …
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Ki ne pristane tudi na zniževanje garantiranih donosov in tako naprej, kar smo jo prosili v povezavi s tem.
BOBOVNIK: Izhajam iz svojega znanja. Ko kupujem papir, ki mi obljublja večji donos po obliki obresti ali česa drugega, seveda vem, da mi hkrati ponuja tudi večje tveganje.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: da. In razumem razliko med, če zdaj rečemo, največje tveganje v banki sprejema lastnik delnic, ampak v tem konkretnem primeru je bila država. Potem podrejenih obveznic, ki jih lahko izgubi, vendar v prospektu zelo jasno piše, v primeru stečaja. Stečaj se ni mogel zgodit. Mi smo sedeli ure in ure po teoriji, ali lahko pride do stečaja Nove ljubljanske banke? In praksa je dokazala, da ne more. Tako da pač te teorije …
BOBOVNIK: Ni tako zelo jasno, je pa zelo komplicirano in z zelo malimi črkami. To pa je treba povedati.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Dovolj velike črke so bile za nas.
BOBOVNIK: Ja, očitno ne, če malce spremenim. Če bo treba plačati, ko bo treba plačati, iz katerega vira?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ja. Zdaj pri uporabi delničarjev in pa lastnikov podrejenih instrumentov za pokrivanje kapitalskega primanjkljaja je seveda na ta račun bila potreba po uporabi javnofinančnih oziroma davkoplačevalskih sredstev nižja. Torej, v primeru, da bi to ne bilo narejeno na tak način, bi bilo potrebno iz proračuna ta sredstva vložiti.
VERBIČ: Absolutno ne drži …
BOBOVNIK: Gospod in gospe, moramo zaključit, boste morali nadaljevati drugje …
VERBIČ: Gre za zavajanje, ki se vedno znova in znova ponavlja. Če bi se naredila konverzija v lastništvo, bi to ne predstavljalo nikakršnih stroškov za proračun. In tudi v prihodnje ne.
BOBOVNIK: Ja, v dveh stavkih. Za kaj se ta konverzija - v kak drug papir ali v lastništvo ni naredila?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Saj se je naredila konverzija, ampak je bil negativen kapital tako velik, da konverzija ni zadoščala.
VERBIČ: Ki so ga svetovalci.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Se je morala država še potem tri cela pet milijard dodat.
BOBOVNIK: Hvala lepa, piko postavljam. Kakšno leto bo menda treba počakati na odločitev vseh pristojnih sodišč.
ŽNIDARŠIČ KRANJC: Pridemo naslednjič.
BOBOVNIK: Hvala lepa, z veseljem vas bomo gostili, hvala obema obema, hvala lepa seveda tudi vam.
| Medij: | TV Slovenija 1 |
| Rubrika: | Odmevi |
| Avtorji: | Slavko Bobovnik |
| Teme: | Vseslovensko združenje malih deležnikov , Kristjan Verbič , mali delničarji |
| Datum: | Tor, 01. dec.. 2015 |