Milan M. Cvikl bi na vrh NLB H Petra Sovdat, llinka Todorovski, Uroš Urbas, Katarina Matejčič finance@finance.si Za kopje dobro, da so nadzorniki NLB, ki bodo v banki sedeli le še dober mesec, na 106. dan vodenja banke sprejeli odstop Draška Veselinoviča? Za kandidate, ki računajo, da se lahko povzpnejo na njegov stol? Za Gregorja Golobica, prvaka Zaresa, ki je dosegel svoje in morda oslabil koalicijsko partnerico Katarino Kresal? Lahko to poslabša »road showe« NLB, ki bi morala tujim vlagateljem tačas saditi rožice, če želi izdati za 2,5 milijarde evrov obveznic? 1. Zakaj je

Veselinovič letel? Po neuradnih podatkih sta se pred včerajšnjo sejo NS NLB sestala finančni minister Franc Križanič in odhajajoči prvi nadzornik NLB Igor Marinšek, sicer iz vrst SDS. Križanič, ki je Veselinoviča doslej javno večkrat podprl, naj bi zahteval njegov odhod, a ne na svojo pest, temveč v soglasju s premierom Borutom Pahorjem. Pahor naj bi v parlamentiranju o tajkunskih posojilih stopil na Golobičevo stran, in ne na stran Katarine Kresal. Omenjase tudi, daje-ob koalicijski krizi zaradi reprograma tajkunskih posojil - Veselinovič politično nespametno dregnil tudi v posojila hčerinske I_HBFrank_urtterv slabo poslovanjeinnezavarovana posojila NLB v Beogradu. V LHB se je financiralo veliko (političnih) projektov levih in desnih politikov. 2. Cvikl bi na Veselinovičev stol Ob novici o sprejetju ponujenega odstopa seje spet začelo divje špekulirati, kdo bo novi Veselinovič. - Že nekaj časa se omenja poslanec SD, nekdanji premier in finančni minister Tone Rop. - Omenja se nekdanji šef NLB, zdaj šefmadžarskeK&HBankMaAo VoUč. - Novo ime med kandidati je šef Mercatorja Žiga Debelak. - Omenja se tudi neki slovenski bančnik, ki dela v londonskem Cityju. - ŠušljasetudiočlanuupraveNLB Mateju Naratu, ki je bil že pri januarskem izboru povabljen med izbrance, a na predstavitev pred nadzornike ni prišel. Viri blizu njega pravijo, da se na razpis ne bi prijavil »niti mrtev«. - Po nekaj mesecih pa se med kandidati spet omenja tudi generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Od omenjenih se je odzval le Cvikl: »Nimam komentarja. Je pa res, da sem v NLB delal vrsto let, da institucijo poznam, ampak vse ob svojem času. Sem za javni razpis, kandidati naj se soočijo med sabo. NLB ni zgolj predsednik uprave, temveč celotna ekipa - ki bi jo bilo treba verjetno osvežiti. Ampak najprej naj se ugotovi morebitna odškodninska odgovornost zdajšnjih članov uprave.« Nekateri pravijo, da naj bi najvišji stol v NLB zdaj pripadal Zaresu, ki je ob imenovanju Veselinoviča vpil zaradi imenovanja mimo razpisa. »Nikomur nič ne pripada. Nikoli, ne prej, ne tokrat. Ob prejšnjem imenovanju januarja je bilo precej nepreglednosti in do tega smo bili kritični Torej bi bilo zelo neokusno, da bi zdaj mi ravnali enako. Zato si namigi o pogovorih z Debeljakom splohnezaslužijokomentarja,«pravi Bogdan Biščak 3. Koalicijske krize ne bo »Simpatizer LDS je izgubil položaj. Z vidika stranke in koalicije - nič usodnega,« so nas včeraj prepričevali vvrhuLDSvslogu: karje, pač je. Hkrati so možnost nove koalicijske krize povsem izključili. Spomnimo, Veselinovič je predsednik odbora za finance LDS, pisec strankinega volilnega programa, po odhodu šefinje Katarine Kresal vvladopabinamesto nje moral sesti vposlanske klopi Aje odklonil, mendaprav zaradi pričakovanega imenovanja na vrh NLB. Čeprav seje šefinja stranke Kresalova še pred tedni z vsemi silami bojevala za obstoj Draška Veselinoviča, zdaj v LDS pravijo, da je bila zgodba o njem pravzaprav končana že, ko je ponudil odstop. Tedaj naj bi postalo jasno, davNLB nebo mogel ostati, ker da bi bila politično blokirana vsaka njegova nadaljnja poteza, saj so mu v Zaresu strokovne kompetence odrekli samo zato, ker prihaja iz krogov LDS. 4.Gaspari povozil Križaniča? Ali je torej etapno zmagal Gregor Golobic? Glede na to, da so v LDS Veselinoviča (čeprav samo simpatizerja stranke, kot pravijo zdaj) šteli za svojega človeka na vrhu, za tako rekoč tretjega ministra, v političnih krogih špekulirajo, da bo LDS v zameno prej ko slej izdala račun. Če ne prej, poleti, ko naj bi Pahorjev kabinet - kot se čedalje glasneje ugiba - doživel prvo rekonstrukcijo. Že vso pomlad krožita imeni dveh ministrov, M naj bi se poslovilaprva: Franc Križanič, ki ima v vladi veliko nasprotnikov, in Matej Lahovnik, ki jez odstopom grozil sam. Bazvojni minister Mitja Gaspari je v intervjuju za Mladino lani dejal: »Ključno je, da se institucije, kot je NLB, profesionalizirajo, se pravi, da v NS imenujejo visoko kvalificirane finančne strokovnj ake, da ima predsednik uprave pravico izbirati člane uprave in da lastnik, če je to država, ni tam zato, da šari po kadrovskih rešitvah, ampak zato, da zahteva določene finančne rezultate.« Novi predlagani nadzorniki NLB so iz Gasparijevega kroga. Je zdaj finančni minister Franc Križanič, razprtije med njim in Gasparijem so bile znane še pred oblikovanjem vlade, res na odstrelu? Gaspari gaje pri postavitvi NS namreč povsem povozil, čepravje Križanič zastopnik državnega deleža v NLB. 5. Bo uspela izdaja obveznice? Vbančnihkrogihje zdaj največje vprašanje, ali bo NLB uspela izdaja obveznice, vredna 2,5 milijarde evrov. Kupce naj bi iskali v tujini. Za izdajo v NLB potrebujejo okoli dva meseca. Kako se bodo odzvali vlagatelji, M so menda zadnje tedne že strigli z ušesi ob političnih prepovedih reprogramov tajkunskih posojil? Odvisno bo tudi od tega, kako hitro se bodo v upravi NLB zgodile spremembe in ali bo Veselinovičev odhod zadnji. Govori se namreč, da se kmalu utegnejo posloviti tudi drugi člani uprave, omenjali so že Mateja Narata in Slavka Jamnika. Veselinovič bo v banki ostal še do konca odpovednega roka - koliko traja, do konca redakcije niso sporočili. Po statutu NLB traja odpovedni rok tri mesece, odvisen paje od individualne pogodbe. Iskanje virov v tujini utegnejo zaplesti še novi politični pritiski in dogovarjanja o novi upravi. To bo politika iskala z javnim razpišomje včeraj napovedal minister Križanič. • Kandidati za nove nadzorni eNLB B Janez Tomažič, Katarina Matejčič finance@finance.si Bolje obveščeni kot slovenske člane nadzornega sveta NLB omenjajo Gregorja Dolenca, Marka Simonetija, Dušana Skapina in Branka Drobnaka. Skupščina NLB bo 30. junija, večina nadzornikov pa prihaja iz kroga blizu Mitje Gasparija, ministra za razvoj in evropske zadeve. Nadzorni svet NLB ima devet članov, tri predlaga belgijski solastnik NLB, bančno-zavarovalniška skupina KBC. Branko Drobnak, ustanovitelj skupine Poteza in 7,9odstotni lastnik NLB. Bil je predsednik ali član uprav več finančnih družb, Poteza skupina je solastnica več bank po Balkanu. »Možno je, da bom novi nadzornik NLB. Seveda paje vse odvisno od tega, kaj bo zdajšnji nadzorni svet predlagal skupščini in kaj bodo nato odločili lastniki. Sploh pa država, ki ima večino, lahko pride z novim predlogom in močno premeša stvari. Torej je vse skupaj še precej odprto.« In kako komentira odhod šefa NLB Draška Veselinoviča ter kdo bi ga lahko nasledil? »Sem v tujini in to je zame povsem novo, sem pa presenečen. Tudi sicer se s kadrovanjem v NLB nisem ukvarjal. Seveda pa bo ta zadeva precej delikatna, sploh glede na to, da je banka vobdobju refinanciranja, izdajanja obveznic in podobno,« je odgovoril sogovornik. Gregor Dolenc, mednarodni finančni svetovalec v Washingtonu in nekdanji uslužbenec Svetovne banke. Bilje že predsednik nadzornega sveta NLB. Marko Simoneti, nekdanji predsednik uprave ljubljanske borze in direktor agencije za privatizacijo Republike Slovenije ter predsednik komisije za privatizacijo Nove ljubljanske banke. Simonetijanam ni uspelo priklicati. Boris Škapin, nekdanji uslužbenec svetovne banke in član nadzornih svetov slovenskih podjetij Smelt, Zavarovalnica Triglav in NLB. V NLB nekoč šef instituta za ekonomiko, strasten igralec tenisa. • *■ Branko Drobnak, Poteza, 7,9odstotni lastnik NLB t- Gregor Dolenc, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB ► Marko Simoneti, nekdanji predsednik komisije za privatizacijo NLB i Boris Škapin, nekdanji nadzornik NLB Križanič in Pahor Kramarju ne moreta nič H Monika Weiss monika.v/eiss Po natanko tednu dni smo od finančnega ministrstva (MF) dočakali odgovore na šest vprašanj o milijonski nagradi, ki naj bi si jo ob odhodu iz NLB na podlagi pogodbe izplačal prejšnji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Ker je finančni minister Franc Križanič, še zlasti pa premier Borut Pahor, javno in tudi na več sejah vlade poudarjal »škandaloznost« Kramarjevega izplačila - in zato dal skovati zakon o 90-odstotni obdavčitvi menedžerskih prejemkov in celo napovedal tožbo proti Kramarju, smo želeli izvedeti, kakšne obremenilne dokaze zoper Kramarja in njegovo nagrado vlada oziroma MF sploh ima. Kratke, a zgovorne odgovore MF objavljamo v celoti, od vladnega urada za komuniciranje, ki smo mu vprašanja naslovili istočasno, odgovorov še nismo prejeli. L* Ali vlada/MF ima pogodbo, ki jo je gospod Marjan Kramar imel podpisano z NLB (za mandat 2004-2009)? MF: Ne. ij* Če vlada/MF pogodbo ima: od kdaj in od koga? MF:/ H Če vlada/MF te pogodbe nima: od koga je izvedela, daje gospod Kramar dobil izplačano nagrado, kdjg in od kod ve, da je res tolikšna (milijon evrov)? MF: Iz medijev. Ali gospod Kramar toži vlado/MF? MF: Nismo seznanjeni. ti Ali bo vlada/MF vztrajala pri napotku državnemu pravobranilstvu, naj išče pravne poti za tožbo zoper gospoda Kramarja? Na kakšni podlagi je to vlada/MF sploh zahtevala od pravobranilstva, če pogodbe sploh nima? MF: Ne komentiramo. 'ii Zakaj se je MF, zlasti pa premier gospod Pahor, odločil, da se teme Kramarjeve nagrade loti tako, kot se je je, z javnim, po mnenju mnogih, populističnim izpostavljanjem in celo šikaniranjem gospoda Kramarja -ne pa z dokazi in argumenti? Kaj je bil cilj takega pristopa in ali je upravičen? MF: Ne komentiramo. • NLB v prvem četrtletju verjetno z majhnim dobičkom Nadzorni svet NLB je včeraj obravnaval tudi poslovanje banke in bančne skupine v prvem letošnjem četrtletju. Banka do konca redakcije ni posredovala sporočila o poslovanju, iz predstavitve poslovanja KBC, kije lastnica 30 odstotkov NLB, pa izhaja, da NLB v prvem četrtletju ni ustvarila vidnega dobička. NLB je namreč tako rekoč edina pridružena banka KBC (vse preostale družbe so v celoti konsolidirane v skupino), od pridruženih družb pa KBC ni ustvarila nobenega dobička. KBC je poročilo objavila konec prejšnjega tedna. Na NLB so nam takrat zatrdili le, da prvega četrtletja letos niso končali z izgubo, oziroma zapisali, da gaje skupina NLB končala z dobičkom pred davki in tudi po davkih. K. L. Pameten človek ne bi bil šef NLB H Petra Sovdat, Tanja Smrekar, Katarina Matejčič finance@finance.si Kako komentirate sprejetje odstopa Draška Veselinoviča in kdo bi ga lahko nadomestil? Janez Šušteršič, koprska fakulteta za management: »Primernega kandidata za naslednika Draška Veselinoviča ni, ker primeren kandidat ne bi šel v to. Primeren kandidat je namreč pameten človek. Sicer paje Draško Veselinovič odšel tako, kot je bil nastavljen. Torej politično. In sprejetje njegovega odstopaje le dokaz, da še vedno o tem odloča politika, saj, kolikor sam vem, ni bila narejena nobena revizija.« Mitja Gaspari, ni minister: »Načeloma je vse, kar banko spravlja v nestabilen položaj, ali zaradi odločitev posameznikov ali organov vodenja, v principu slabo za banko. So pa ti organi pri svojem odločanju samostojni. Pritiskov politike po odhodu Veselinoviča ne bi komentiral. Koga na vrh banke: nimam ideje.« Borut Jamnik, predsednik uprave Kada: »Očitno so nadzorniki presodili, da je še primerno, da odločijo o ponujenem odstopu predsednika uprave NLB.« Maks Tajnikar, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Zamenjava predsednika uprave NLB ni dovolj. Tam sedi uprava, ki ima za sabo že precej kilometrine in je v minulih letih sodelovala pri tajkunskih poslih. Nujni sta torej dve spremembi: odločanje bimoralo biti bolj centralizirano in bolj odvisno od predsednika uprave. Druga sprememba pa je, naj se zamenja celotna uprava in verjetno še kdo iz višjega raenedžmenta. Pojma pa nimam, kdo biVeselinoviča nadomestil. Meni se je zdel Draško Veselinovič dober kandidat« Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije: »To je stvar lastnikov. Upam pa, da so nadzorniki predvideli tudi naslednji korak, imenovanje novega predsednika uprave NLB. Drugih komentarjev za zdaj ne bi dal.« Jože P. Damijan, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Zdi se mi pravilno, daje nadzorni svet v danih razmerah sprejel njegov odstop. Njegov mandat bi bil sicer zaznamovan z madežem reprograma tajkunskih posojil. Pri imenovanju novega predsednika uprave pa upam, da bodo novega šefa NLB poiskali v mednarodnih finančnih krogih, in sicer takega, ki si bo lahko sam sestavil ekipo, iz povsem novih ljudi, neobremenjenih z dozdajšnjo poslovno politiko NLB. O konkretnih imenih ne bi govoril.« Igor Masten, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Ce bi bil jaz na mestu Draška Veselinoviča, bi po vsem tem kravalu, ki gaje bil deležen, tudi sam naredil enako. Drži pa tudi, daje bilo posojilo in reprogramiranje posojila lnf ondu HoV -=Ji_agtM



Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Tomažič Janez,Smrekar Tanja,Matejčič Katarina,Sovdat Petra,Urbas U
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 19. 05. 2009
Stran: 34