mali delničarji za slabšo možnost, druga pa je reševanje s prisilno poravnavo. Pogledali smo, kaj lahko v primeru stečaja ali prisilne poravnave pričakujejo banke upnice, do katerih ima Istrabenz za slabo milijardo evrov dolgov (za primerjavo: slovenski proračun je vreden devet milijard evrov), in kaj lastniki z Igorjem Bavčarjem na čelu. Prisilna poravnava načeloma pomeni, da se lastniki in banke upnice odločijo za ohranitev Istrabenza in njegovo postopno reševanje. Pri tem se tudi dogovorijo, kako se bodo tega lotile. Pripravijo program finančne reorganizacije, ki za banke, poenostavljeno, lahko pomeni troje: dogovor o odlogu, zmanjšanju ali odpisu Istrabenzovih dolgov, kombinacijo obojega ali konverzijo bančnih dolgov v lastniške deleže podjetja. Predlog prisilne poravnave ponavadi pripravi uprava družbe, ki postopek tudi vodi, potrdijo pa upniki. To pomeni, da uprava z Igorjem Bavčarjem na čelu še vedno ohrani moč in lahko vpliva na usodo Istrabenza (če je nadzorni svet ne zamenja), kar pa ne velja v primeru stečaja, ko uprava nima nobene vloge, ko se začne stečaj. Med bankami upnicami so v boljšem položaju tiste, ki imajo terjatve do Istrabenza zavarovane z zastavno pravico. Zanje je pravzaprav manj pomemben način reševanja koprskega holdinga, saj so poplačane v vsakem primeru (njihove terjatve so izvzete iz prisilne poravnave ali stečajne mase), seveda le v realni vrednosti njihovega zavarovanja. Kako dobro spijo bančniki, je odvisno od tega, s čim imajo zavarovana posojila. Če so zavarovana z nepremičninami ali poslovnimi deleži Istrabenza v dobro stoječih družbah, spijo dobro, slabše pa, če so zavarovana z vrednostnimi papirji. Na primer: če ima banka terjatev zavarovano z delnicami, katerih vrednost se je znižala, bo realno poplačana v manjšem znesku in razliko lahko uveljavlja v stečaju. Še najmanj to velja za tiste, ki terjatev niso zavarovali. Te zakon uvršča med navadne upnike, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase, v primeru prisilne poravnave pa je poplačilo odvisno od uspešnosti prisilne poravnave. V obeh postopkih je pomemben tudi čas. Po mnenju strokovnjakov bo stečaj Istrabenza - če bo - zelo dolg, zato si upniki ne morejo obetati takojšnjega poplačila svojih terjatev. Po drugi strani je lahko, za banke upnice »loterija« tudi prisilna poravnava. »Zanje to pomeni, obljubo Istrabenza, da jim bo v določenem roku poplačal del terjatev. Če si bo s prisilno poravnavo opomogel, bodo upniki res dobili več, kot bi v stečaju, vendar pozneje. Tudi to je za nekatere upnike lahko pomembno, saj potrebujejo denar takoj,« je menil Delov sogovornik, ki ni želel biti imenovan. In kakšno poplačilo lahko banke upnice pričakujejo v primeru stečaja? »Pričakovati je, da bodo dobile manj, kot bi v prisilni poravnavi, vsekakor pa toliko, kolikor je premoženje realno vredno. Kaj ima Istrabenz v svojem premoženju in koliko znaša njegova realna vrednost, ne vem, saj ima za milijardo evrov dolgov. Če ima v premoženju vrednostne papirje, katerih vrednost se je znižala, navadni upniki ne bodo veliko dobili. Tudi banke, ki so imele posojila zavarovana z delnicami, ne bodo dobile polnega plačila, ker delnice niso nič vredne,« je menil Delov sogovornik. Vanja Tekavec Kaj stečaj ali prisilna poravnava pomenita za Igorja Bavčarja? Ta v prisilni poravnavi še vedno ostane lastnik Istrabenza, vendar se njegov lastniški delež lahko relativno zmanjša, če se bodo banke upnice odločile za spremembo terjatev v lastniški delež Istrabenza. To ne velja v primeru stečaja, v katerem so iz stečajne mase najprej poplačani upniki. Če kaj ostane, se to razdeli med lastnike.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 25. 03. 2009
Stran: 3