Proti praksi ukinitve vseh nadomestil, sejnin ipd., ki je bila sprejeta na skupščini konec avgusta, je danes ob prisotnosti 83,55 odstotka kapitala - zastopali so ga Zavarovalnica Triglav, Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod) in VZMD - glasovalo 68,94 odstotka kapitala, kar pomeni, da je predlog o ukinitvi omenjene prakse podprl večinski lastnik Slovenijalesa (Zavarovalnica Triglav) in eden od paradržavnih skladov.

Predsednik VZMD Kristjan Verbič, ki je bil prepričan, da ukinitev vseh nadomestil nadzornikom vodi v "stopnjevanje zmanjševanja strokovnosti, motivacije in odgovornosti organov nadzora družb" in je zato že avgusta napovedal izpodbojno tožbo, je bil danes ob sprejetju Sodovega predloga glede povračila stroškov in sejnin nadzornikom zadovoljen.

Ob tem je izrazil upanje, da gre - tudi glede na zgovoren datum izredne skupščine - "za težko pričakovan drugačen oz. blažji veter v odnosu paradržavnih skladov in družb v pretežni državni lasti do številnih konstruktivnih predlogov malih delničarjev". Opozoril je še na popolnoma nepotrebne stroške.

Sicer pa so v VZMD pojasnili še, da je skupščina danes obravnavala le vprašanje nadomestil članom nadzornega sveta in njegovih komisij. Uprava Slovenijalesa je namreč "zaradi objektivnih okoliščin in razlogov" z dnevnega reda skupščine umaknila točko o soglasju k prodaji prodajnega centra na Dunajski cesti 20 v Ljubljani za sedem milijonov evrov in dela nepremičnine v Medlogu pri Celju za 1,23 milijona evrov.

Bolj natančne razlage o tem, zakaj je bila ta točka umaknjena, na Slovenijalesu danes niso podali, časopis Dnevnik pa je poročal, da je prodajo Slovenijalesovega prodajnega salona v Ljubljani preprečilo liechtensteinsko podjetje Fincor Invest Anstalt, ki naj bi bilo lastniško povezano z domnevnim trgovcem kokaina Darkom Šarićem.

Šarić pa naj bi bil tudi bivši lastnik Municipiuma S, podjetja, ki je leta 2007 od Jugobanke odkupilo terjatve do Slovenijalesa. Slovenijalesov dolg izhaja s konca 80. let preteklega stoletja, ko so tri Slovenijalesove hčerinske družbe od newyorške izpostave Jugobanke najele za šest milijonov dolarjev kreditov, za katere je bilo matično podjetje porok. Ker hčerinske družbe dolgov niso poplačale, je matična družba prevzela obveznosti za njihovo poplačilo, vendar ni vsega poplačala, zato je dolg narasel.