dovolj denarja med sabo niti ga ne posojajo dovolj komitentom, kar povzroča zastoje v gospodarskih proizvodnjah. Da bi države v sedanji finančni krizi in grozeči recesiji preprečile najhujše, so sprejele vrsto ukrepov. Države EU delujejo usklajeno in bodo svojim finančnim institucijam nudile (iz proračuna) raznovrstne pomoči, če jih bodo potrebovale, in sicer od posojil prek izdajanja poroštev do dokapitalizacije, za to pa bodo zahtevale protiusluge, ena od njih je npr., da bodo banke morale dajati posojila gospodarstvu. Na drugi strani pa na finančne institucije preži še ena nevarnost. Prvinska reakcija kapitala je, da zbeži, če mu je nelagodno, npr. če se "počuti"' preveč obdavčen, še toliko hitreje pa zbeži ob prvi slutnji negotovosti glede varnosti glavnice; prvinska reakcija komitentov bank torej je. da svoj denar dvignejo iz bank, in če se to zgodi v večjem obsegu, banke propadejo, z njimi pa nato lahko propade še gospodarstvo. Države EU to nevarnost, kolikor je videti za zdaj, uspešno preprečujejo. Ob novicah o pivih bankrotih finančnih institucij so se po tekočem traku začeli oglašati finančni ministri in predsedniki vlad držav EU in razglašati najprej, da bo država jamčila za depozite prebivalstva v bankah do višjih zneskov, kot so zneski, ki kot varni veljajo v različnih državah (kar je urejeno na različne načine). Nato se je sprožil plaz še višjih obljub varnosti, in sicer so razglasili, tako kot pri nas, da so vloge v bankah ne glede na znesek popolnoma varne, saj zanje jamči država. To jamstvo ima predvsem psihološki učinek, da se depozitarji počutijo varne in ne dvigajo denarja iz bank, pa tudi, da ga ne odnašajo iz domačih bank v banke drugih držav, ki so razglasile jamstvo države za neomejene zneske bančnih vlog v svojih bankah, Zaradi velikih številk si je namreč praktično uresničenje teh obljub težko predstavljati; v teoriji bi to namreč pomenilo, da če propade ne le ena ali dve banki, ampak tudi, da če naenkrat propadejo vse banke v neki državi, bi denar depozitarjem povrnila država (ki ga verjetno toliko ne bi imela). Kakor koli že, to obljubo je bilo treba uzakoniti. DZ je tako na izredni seji 11. novembra 2008 sprejel novelo Zakona o bančništvu - ZBan-lB (UL RS, št. 109/ 2008) - o neomejenem jamstvu države za bančne vloge v primeru stečaja banke. UREDITEV ZAJAMČENIH VLOG DO SEDAJ Zajamčene vloge ureja Zakon o bančništvu - ZBan-1 (UL RS, št. 131/06 in 1/08) v 8. poglavju (310. do 317. člen). • Kaj je zajamčena vloga Vloga je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do banke na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita in potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir. Neto stanje vloge posamezne osebe je stanje vloge te osebe, zmanjšano za obveznosti te osebe do banke. Zajamčena vloga je neto stanje vloge do višine 22.000 evrov na dan začetka stečaja nad banko. • Katere vloge niso zajamčene Niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika, in vloge naslednjih oseb: 1. drugih bank in finančnih družb, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun, 2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja, 3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti, 4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov, 5. vloge delničarjev banke, ki imajo najmanj 5-odstotni delež v kapitalu banke ali glasovalnih pravicah, 6. vloge pravnih oseb, ki so podrejene družbe banke, 7. vloge članov uprave in nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora pravnih oseb iz gornje 5. in 6. točke in njihovih ožjih družinskih članov, 8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke. 9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD-1. • Kdo jamči za izplačilo zajamčenih vlog Za izplačilo zajamčenih vlog (tj. neto stanje vloge do višine 22.000 evrov) pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, jamčijo banke s sedežem v Sloveniji (to so tudi hčerinske banke tujih bank s slovensko pravno osebnostjo). Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog, morajo banke sredstva v zanje predpisani višini naložiti v določene finančne instrumente. Z dnem začetka stečaja nad neko banko prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun bank, ki jamčijo, obveznost izplačila zajamčenih vlog banke v stečaju. Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica, ki ji Banka Slovenije zagotovi likvidna sredstva za izplačila zajamčenih vlog. Banka Slovenije nato po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale. Podružnice bank držav članic EU, ki poslujejo v Sloveniji, so vključene v sistem države sedeža matične banke, zanje torej velja obseg zajamčenih vlog skladno z zakonodajo matične države, ki pa lahko zagotavlja višji ali manjši obseg zajamčenih vlog, kot je določen v Sloveniji. Če sistem matične države zagotavlja nižji obseg jamstva, se lahko podružnica banke iz druge države EU za dopolnitev obsega jamstva vključi v sistem zajamčenih vlog v Sloveniji. Podružnica banke tretje države je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež njena matična banka. Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici banke tretje države ne sme presegati ravni in obsega, določenega z ZBan-1 v Sloveniji. Če pa sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež banka tretje države, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Sloveniji, se mora podružnica te banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Sloveniji. SPREMEMBE UREDITVE ZAJAMČENIH VLOG Ministrstvo za finance mora v letu 2009 in 2010 v sodelovanju z Banko Slovenije preučevati razmere na finančnem trgu, na podlagi tega pa bo lahko vlada predlagala spremembo zakona o višini jamstva oziroma o obdobju veljavnosti. Če oz. dokler teh morebitnih sprememb ne bo. pa od 20. 11. 2008 do 31. 12. 2010 veljajo naslednja pravila: • Kaj je zajamčena vloga Zajamčena vloga je neto stanje vloge do neomejenega zneska na dan začetka stečaja nad banko. • Kdo jamči za izplačilo zajamčenih vlog 1 . Za izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začel stečajni postopek, do neto stanja vloge v višini 22.000 evrov jamčijo banke s sedežem v Republiki Sloveniji; če te banke ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo tega dela zajamčene vloge (tj. dela do 22.000 evrov), na podlagi predloga Banke Slovenije tudi za te vloge do 31. decembra 2010 jamči Republika Slovenija. 2. Za izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, nad zneskom neto stanja vloge 22.000 evrov pa jamči Republika Slovenija. • • • Cilj sprememb zakona o bančništvu je okrepiti varnost varčevalcev in zagotoviti primerne konkurenčne pogoje za poslovanje slovenskih bank, skratka cilj je izogniti se padcu zaupanja varčevalcev v slovenski bančni sistem. Finančna obveznost proračuna Slovenije, ki bi jo prinesla ta novela ZBan-1, se seveda ne da predvideti, ker se ne da predvideti stečajev bank. Upajmo, da jih sploh ne bo, in v tem primeru bo namen novele zakona tudi ostal le varovalka. O skrajnem primeru, ko bi prišlo do stečaja vseh bank, pa tudi ne gre izgubljati besed. Viri: Zakon o bančništvu- ZBan-1; UL RS, št. 131/06 in 1/08. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu -ZBau-lB: UI.RS 109/08, 19. 11. 08. Obrazložitev vlade k predlogu ZBan-1 B.

Medij: Denar
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 30. 11. 2008
Stran: 19