zelo trdo in očitno brez pravega premisleka izrečenoizjavo na lokalni radijski postaji Murski val, da lahko Mura -če sene bo izšlo vse po načrtih - kaj hitro zgrmi v stečaj.Ta izjava je zelo zaskrbela in prizadela Prekmurce, Prleke inŠtajerce. Ne samo tistih štiri tisoč, ki so zaposleni v Muri, temvečpa še najmanj trikrat toliko njihovih družinskih članov.Kumperščak, ki ne pozna mehkega značaja panonskih Ijudi, sajjeMariborčanje s svojimi besedami zelo prizadel vsetiste, za katereMura ni samo rešilna bilka za golo preživetje, temveč načinživljenja, ki se že osemdeset let prenaša iz roda v rod. In prav ti soprepričani, da človek, ki trdno neverjamevlepo prihodnost Mure,ne more in ne sme voditi največjega pomurskega kolektiva. To porazličnih kanalih te dni sporočajo tudi lastnikom Mure.Kumperščak (38), ki sije samozavestni način vodenja predprihodom v Muro pridobil v mariborskih Termah, Pinusu v Račah,zagorski Delozi in metliški Beti, je s trdim vodenjem v kolektivunaredil red po svoji meri. Tega, da želi imeti red v kolektivu in dajenjegove beseda v vsakem primeru zadnja, Kumperščaku ne kažeoporekati. Toda cena za dosego tega cilja že doslej ni bila nizka. IzMure je odše) član uprave Milan Mčrec, ki je več kot trideset letimel na skrbi proizvodno kooperacijo s tujimi partnerji. Svojodhod je napovedala tudi članica uprave in glavne finančnicaMarinka Glavač. Prostovoljnoje odšla, ker ni našla skupnegajezika s Kumperščakom, tudi skupinica delavcev, ki so pravtakodelali na odgovornih delovnih mestih. Če ne bi odšli prostovoljno,bi jih Kumperščak zelo verjetno odslovil kar sam, saj se je dvemaali trem to že zgodilo. Za vse ali za večino tistih, ki so iz Mure odšli,zagotovo ne drži, da so bili nesposobni. Odšli so predvsem zato,ker so razmišljali tudi z lastno glavo in se niso hoteli slepopodrediti Kumperščaku. Sicer bi napake pri svojem delu vdogovoru s Kumperščakom lahko popravili ali pa bi šli na drugadelovna mesta.Po odhodu resnično svojeglavega Morca, ki sije desetletja lastilpravico do svojega načina dela in tudi obnašanja v kolektivu, so serazširile govorice o lastninskem prevzemu Mure. Kupil naj bi jo spomočjo Mčrca srbski poslovnežDorde Nicovič. Taje pred dnevi vpogovoru za Sobotno priiogo Dela dejal, da je imel navezane stikez nekdanjim vodstvom Mure za sodelovanje med njegovimitekstilnimi podjetji in Muro, vendar konkretni posli niso bilisklenjeni. Možnosti za sodelovanjeje videl tudi v kapitalskihpovezavah med Muro in njegovimi podjetji, nikakor pa ni želelMure kupiti. Predvsem pa je po odhodu Boruta Meha za nekajčasa zamrznil tesnejše sodelovanje z Muro, za kateroje prepričan,da ima na račun znanja njenih delavcev in poslovnega ugledamožnosti za dobro poslovanje.Govorice o tem, da Nicovič kupuje Muro, so v kolektiv prišlipreverit kar trije vladni ministri, čepravje država prek Soda le12,2-odstotna lastnica Mure. Kumperščaka so spomnili, dajeMura za Pomurje tfeča socialna bomba, zato naj kolektiv vodi modro in da lahko pricakuje tudi pomoc države. Seveda bi lahkodržava že do zdaj več naredila za Muro. Na primer to, da bi desetmilijonov nepovratne pomoči, katere več kot pol ji je Mura vrnilas plačilom davkov in prispevkov, lahko spremenila vdokapitalizacijski vložek. Muri in drugim delovno intenzivnimpodjetjem bi lahko zmanjšala davke itd.Toda državoje treba pohvaliti vsaj v tem, da seje kot solastnicaprišla pozanimat, kaj se pravzaprav dogaja s kolektivom. Drugiminstitucionalnim lastnikom, ki so lastniki skoraj 70 odstotkovMurinih delnic, je bilo doslej skoraj vseeno, kaj se dogaja z Muro.Blizu 2800 malih delničarjev na dogajanje v Muri ne morevplivati,četudi si to želijo. V nadzornem svetu sploh nimajo človeka, ki bizastopal njihove interese.Morda bodo lastniki po vsem, kar seje v zadnjem času dogajalo vMuri in morda pletlo okoli nje, naredili tudi kaj dobrega zanjo.Predvsem tisti, ki jim je lastništvo v Muri celo breme, naj delniceprodajo tistim, ki vedo, kaj bi počeli z največjim evropskimoblačilnim podjetjem. In da se iz Mure narediti marsikaj, če totrdijo celo najzahtevnejši tuji kupci Murinih oblačil. In tudiKumperščak bo moral z rezultati dokazati, da se je vodenjakolektiva lotil na pravem koncu in predvsem na pravi način. Vsi sipa seveda želimo, da bodo izčrpani delavci breme težke poti vlepšo prihodnost in do dostojnih plač vseeno vzdržali. Z manj kot400 evrov mesečne plače bo to pravi, kar čudežni podvig.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Gerenčer Ivan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 28. 01. 2008
Stran: 5