(prispevek)
LUGARIČ: Nazdravljanje prvega moža Pivovarna Laško konec leta 2008, ko obvladuje že skoraj celo pijačarsko industrijo, je že takrat v skladu z okusom Laškega piva, grenko. Vojna in cirkus s premierom zaradi prodaje Mercatorja, se je namreč že začela. A Boško Šrot si za managerski prevzem, prek Centra Naložbe, izposodi 80 milijonov evrov. Na sodišče 3 leta kasneje pride brez odvetnika. Očitek pa, sporen managerski prevzem.
BOŠKO ŠROT (nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško, maj 2011): Managerski prevzem ni kaznivo dejanje.
LUGARIČ: Morda ni kazniv prevzem z lastnim denarjem, a denar si je Boško izposodil kar pri družbah v vrstah Pivovarne. A vročemu kostanju šele letos, ko ga sodišče obsodi zaradi zlorabe položaja v povezavi z Igorjem Bavčarjem in Istrabenzom. 70 milijonov evrov terjatev terjajo banke od SCT-ja, ki ga je vodil gradbeni baron Ivan Zidar. Noben večji posel v državi s ene odvije brez njega, od predorov, do Onkologije in Pediatrične klinike. Igra z vsemi političnimi barvami. 
IVAN ZIDAR (avgust 2008, nekdanji predsednik uprave SCT): Jaz sem ga tega dovolil, da ljudje, ki niso niti kilometra tunela napravila, jaz sem jih naredil 60 kilometrov doma in po celem svet, danes me ne učijo, ki pa niti ne ločijo kaj je galerija in kaj je tunel. Hvala lepa.
LUGARIČ: Predori in klinike, vse narejeno s številnimi aneksi, a sodba pade šele zaradi dogovarjanja in podkupovanja gradbincev pri razpisu za kontrolni stolp na Brniškem letališču. In tuje še največji mislec, lahki bi rekli akademik med tajkuni…
BINE KORDEŽ (nekdanji predsednik uprave Merkurja, oktober 2011): Ja saj se ukvarjamo z NLB-jem ampak zakaj pa ne… naj bo, če ga res prodamo, potem pa ne bo nobenega problema več. Grejo vsi problemi tujcem, mi bomo pa pač za njih delali. 
LUGARIČ: Bine Kordež se res ni ukvarjal z NLB. 62 milijonov evrov je namreč prek Merfina s HTC2, ostal dolžan Hypo banki, Gorenjski, Factor in Probanki. Med tem pa je v središču afere Hypo in drugih afer, bil tudi Hildin Vegrad. 
DELAVEC (avgust 2010): Mi tu plačamo vse, kar se plača. 
LUGARIČ: Hilda Tovšak pač ne. Samo NLB in A banka, v stečaju Vegrada prijavita za 62 milijonov evrov terjatev. Kar pri sestrini banki pa si je izposojal Tomaž Ročnik, leta 2010 15. najbogatejši Slovence. 60 milijonov evrov je ostal dolžan Probanki, lastnik številnih podjetij, med drugim tudi Klasja Celje. Nekateri pa že sprašujejo: je nekoč Titovo Velenje postalo Ročnikovo Velenje?
TREBUŠAK: Tako, zdaj poznamo 10 tistih, ki so našim bankam največ dolžni, denarja pa od njih verjetno tako ali tako ne bomo nikoli videli. Dobro je, da pred jutrišnjimi rezultati stresnih testov vemo, kdo je za ta rezultat pri nas tudi odgovoren. No in če je sinoči rezultate že dobil Guverner Banke Slovenije, bodo čez nekaj minut seznanjeni tudi politiki. Vladni vrh se namreč ob 19h dobi v nekdanji Drnovškovi brunarici na Brdu pri Kranju. In tam je seveda tudi kolega Marko Milenkovič. Marko, dober večer. Kaj pomeni takšen sestanek, je to nekaj normalnega ali bi nas moralo pred jutrišnjim dnem kaj skrbeti?
MARKO MILENKOVIČ: Pravzaprav nekako oboje. Seveda nas mora skrbeti za dogajanje v bankah. Čeprav nanj nimamo vpliva, bomo to luknjo vedno pokrivali vsi mi ne. Ampak že to, da so to predstavitev rezultatov premaknili s petka 13., na pač jutri v četrtek 12. decembra, je to nekako dober znak. Srečanja koalicije, vrh koalicije pa se v Sloveniji običajno izkaže za neko zaskrbljujočo zadevo za nekaj za kar se pač moramo skrbeti oziroma biti zaskrbljeni zaradi tega. In tako je tudi danes, še posebej, ker se vrh koalicije ne bo sestal v samem centru, kongresnem centru na Brdu, ampak v tej brunarici, kamor nas varnostniki zaenkrat sploh ne spustijo. No ampak poglejmo s čem se bodo pravzaprav oni seznanili danes in vsi mi jutri: 
(prispevek)
MILENKOVIČ: No tle, v Banki Slovenije, so zadnjih nekaj mesecev evropski odposlanci računali, premlevali številke naših bank in računali, kolikšno podporo bodo potrebovale. In a izračun bodo tudi nam predstavili jutri. Ker je Ljubljanska borza že prejšnji teden blokirala vse trgovanje z delnicami in obveznicami slovenskih bank, lahko rezultate predstavijo že med delovnim časom. In kaj se bo zgodilo jutri? Bankirji nam vsi po vrsti zagotavljajo, da nič, da bodo banke poslovale normalno in da bodo normalno odprte, no v ozadju pa bo država bankam pač pokrila celotno luknjo. Po danes še vedno neuradnih informacijah, naj bi šlo za nekaj manj kot 3 milijarde evrov in pol. to je ogromen znesek, a še vedno bistveno nižji od tistega, ki so ga nedavno predstavili na Ministrstvu za finance, kjer so govorili o 4,7 milijarde evrov. Ali o celotne luknje v naših bankah, i znaša skoraj 7,9 milijarde evrov, po zadnjih podatkih Banke Slovenije. Večina tega zneska pa finančni minister Uroš Čufer, vplačal neposredno v banke, del pa bo vzel imetnikom podrejenih obveznic slovenskih bank, torej tistim, ki so špekulativno bankam posojali denar. Mali delničarji, vlagatelji, pa temu ostro nasprotujejo, saj vztrajajo, da ne gre zgolj za špekulante. 
RAJKO STANKOVIČ (združenje malih delničarjev): Dejansko so kupovali na ata in mama, ko so prišli podaljšati depozit, so jim prijazni bančni delavci svetovali, da je bolje, kot da podaljšajo varni depozit, da vzamejo to obveznico, saj gre za največjo banko. Banka je stabilna.
MILENKOVIČ: No o tem bo sedaj odločalo Ustavno sodišče. Mi pa bomo jutri končno izvedeli, koliko denarja so zapravili naši bankirji in kako bomo rešili vso to zmedo. 3 milijarde in pol je sicer ogromen zneske, vendar Slovenija to menda zmore sama, torej brez mednarodne pomoči. S tem naj bi bilo dokončno konec vseh teh špekulacij in vprašanj, ali se nam obeta ta zloglasna trojka. Odgovor je ne, jutri se nam obeta torej pravi obrat v boju s krizo, vendar je to šele začetek pravega okrevanja. 

Medij: Kanal A
Avtorji: Lugarič Karmen
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 11. 12. 2013 
Termin: 18:06
Trajanje:7