"Dosegli smo pomembno zmago ... Šele s to odločitvijo ustavnega sodišča se dejansko odpira možnost, da lahko sploh uporabimo pravna sredstva in da preizkusimo, ali so bile odločbe Banke Slovenije (BS) zakonite, ne nazadnje tudi ustavne. Prepričani smo, da se bo to izkazalo tudi v postopkih, ki bodo sledili," je bil po odločitvi ustavnega sodišča včeraj zadovoljen predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristj'an Verbič. Razlaščeni imetniki obveznic bank so pripravljeni "na vse postopke, ki bodo potrebni", da bodo po sodni poti dokazali, da si zaslužijo vračilo celotnih vloženih sredstev. Verbič je zato vse pozval, naj se pridružijo okoli tisoč oškodovancem, ki so že vključeni v postopke. Državnemu zboru, ki mu je ustavno sodišče naložilo, da v pol leta odpravi protiustavnost v zakonu o bančništvu, je Verbič položil na srce, naj pri iskanju rešitev upošteva tudi njihove predloge. "Pričakujemo, da v postopkih, ki bodo povezani s samimi odločbami BS oziroma tožbami zoper banke, ki so razlastitve izvedle, oškodovanci ne bodo plačali nikakršnih taks. Tako kot jih ne plača v postopkih tudi delavec v individualnem delovnem sporu o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. In tako kot leži dokazno breme o zakonitosti ravnanja v prej omenjenih postopkih na delodajalcih, naj leži v našem na BS ali posamezni banki, ki je samo razlastitev in izbris izpeljala," je dejal Verbič. Pričakoval je, da bo nova zakonska ureditev sodnega varstva presekala tudi z manipuliranjem z davkoplačevalskim denarjem: "Zato je treba prepoznati banke, ki so imele od izrednih ukrepov korist. Posamezne banke, ki so razlastitev izvedle, so namreč tiste, ki bi morale to korist vrniti oškodovanim vlagateljem, če se bo seveda v postopku izkazala nezakonitost ukrepov, o čemer ne dvomimo, zato smo prepričani, da bomo uspeli." Razlaščenec Tadej' Kotnik je dejal, da pričakujejo vračilo prav od bank, ki so prejele državno pomoč, davkoplačevalcem pa "ne bo treba vrniti niti evra", saj so vsa sredstva že pri bankah. Verbič je ponovil, da takšnega radikalnega primera ni bilo nikjer in še enkrat se je pokazalo, tudi v presoji na evropskem sodišču v Luksemburgu, da za to ni bilo nikakršnih zunanjih razlogov. "To je plod domačih mogočnikov in njihovih takšnih ali drugačnih interesov, da so povzročili razmere, za katere upamo, da jih bomo vendarle začeli konstruktivno reševati. Tudi z ugotavljanjem, da je treba vodstvo BS, ki je te ukrepe izvedlo in zagovarjalo, obravnavati neprimerno bolj kritično. Napovedujemo, da bomo tako kot doslej tudi v bodoče zahtevali osebno odgovornost in sankcioniranje odgovornih," je napovedal Verbič. Kdo so najbolj odgovorni, ni povedal. Naštel jih je razlaščenec Tadej Kotnik. Najprej je odgovorna "domača trojka", je rekel, torej predsednica tedanje vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer ter guverner Boštj'an lazbec, pa tudi Mitj'a Mauko, viceguvernerja Stanislava Zadravec Caprirolo in lanez Habj'an ter Matej'a Vraničar Erman s sodelavkama. Slednja je to že zanikala. "Najprej ]e za izbris odgovorna 'domača trojka'" V združenju malih delničarjev oškodovance pozivajo, naj se vključijo v postopke, pri čemer si prizadevajo, da jih to ne bo dodatno finančno obremenjevalo. Foto: Robert BALEN Teršek: Tri možnosti iskanja pravice Kakšne posledice prinaša sredina odločitev ustavnega sodišča o podrejencih? "V časovnem smislu pomeni dolgotrajne sodne procese," pravi ustavni pravnik dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem, "do katerih bo lahko prišlo šele, če bo temeljni pogoj izpolnjen, to je, da bo država popravila zakon o bančništvu ustrezno in skladno z odločbo ustavnega sodišča. Potem se lahko začnejo pravi sodni postopki. Tukaj je vse odprto. Če pa država v določenem roku ne popravi zakona na ustrezen način, imajo pa že iz tega naslova oškodovanci pravico do odškodninskih tožb. A tudi v tem primeru ne moremo natančno predvideti, kako se bodo zadeve odvijale." Oškodovanci imajo v nadaljevanju tri možnosti iskanja pravice. Če zakon ne bo ustrezno popravljen, ga bo mogoče vnovič izpodbijati na ustavnem sodišču. Če bo ustrezno popravljen, lahko sledijo odškodninski postopki in dokazovanja oškodovanja. Če pa zakon ne bo ustrezno popravljen v določenem polletnem roku, pa bodo ravno tako lahko sledile odškodninske tožbe iz tega naslova zaradi neustreznega zakona v drugem poskusu tega popravljanja, (ka)