banka je torej naredila prvo potezo - novembra je namenila malim in srednjim podjetjem 100 milijonov evrov za financiranje obratnega kapitala, ki ga potrebujejo za pripravo ali izvajanje svojih poslov v tujini. To financiranje se izvaja v razmerju 70:30, pri čemer SID banka prispeva večji delež, za preostalih 30 odstotkov pa poskrbijo vnaprej določene poslovne banke. Še 100 milijonov evrov pa je SID banka namenila za pripravo ali izvedbo mednarodnih poslov srednjim in velikim podjetjem. Pred SID banko pa se, kot rečeno, odpirajo tudi druge možnosti za pomoč podjetjem. Kot je na nedavni konferenci o svetovni finančni krizi in posledicah za slovensko gospodarstvo dejal Matevž Raškovič z ljubljanske ekonomske fakultete, bi SID kot nacionalna razvojna banka lahko z državnim jamstvom poslovnim bankam omogočila lažje in cenejše zadolževanje na mednarodnih trgih. Pri tem Raškovič opozarja, da bi bilo treba »vsako tako garancijo obravnavati ločeno in avtonomno, brez vpliva politike«. Meni tudi, da bi lahko podjetjem v likvidnostnih težavah priskočila na pomoč z dokapitalizacijo takrat, ko njihova zdrava jedra zagotavljajo razvoj, izvoz in ohranjanje ali pa celo ustvarjanje novih delovnih mest. Pomoč bi lahko izvajala tudi prek odkupa terjatev, s čimer bi sama prevzela breme izpostavljenosti podjetij ter jim tako olajšala likvidnostni položaj, kar opravlja tudi že zdaj. Podjetjem, razvojno-raziskovalnim in izobraževalnim institucijam bi lahko financirala tudi premostitvena posojila, da bi jim tako zagotovila lažjo prijavo in črpanje iz kohezijskih skladov Evropske unije. Slovenija je iz teh skladov v zadnjih dveh letih porabila drastično manj, kot je bilo na voljo denarja. SIDje razvojna banka od leta 2007 Te naloge, povezane s svetovno finančno krizo, bi bile drugačne od tistih, ki jih je SID banka opravljala doslej, vendar v celoti v okviru poslanstva, ki ga kot razvojna banka opravlja že od svojega preoblikovanja v razvojno in izvozno banko leta 2007. SID je bila ustanovljena leta 1992 kot kreditna izvozna družba, njena glavna naloga pa so bili financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter ponudba različnih informacijskih storitev (npr. bonitet). Ustanovno pogodbo je podpisalo 87 delničarjev, predvsem podjetij. Že dve leti pozneje je kreditna izvozna družba začela dosegati intenzivno rast, leta 2000 pa je prvič presegla milijardo zavarovanega izvoza in med drugim postala polnopravna članica Mednarodne zveze zavarovateljev kreditov in investicij. Štiri leta pozneje je ustanovila hčerinski družbi Pro kolekt (ukvarja se z izterjavo), in SID-Prvo kreditno zavarovalnico, z letom 2007 pa je država odkupila deleže od prvotnih ustanoviteljev in jo dokapitalizirala. SID banka je začela delovati kot javna razvojna banka, za kar je pridobila tudi soglasje Banke Slovenije. Njeno temeljno poslanstvo je zapolnjevanje tržnih vrzeli in odpravljanje tržnih nepravilnosti. Za kaj pravzaprav gre? Kot pravi Raškovič, so ekonomisti, med drugim tudi J. Schumpeter, že v začetku 20. stoletja opozarjali na povezanost in soodvisnost razvoja finančnega in realnega sektorja. To dejstvo so potrjevale tudi številne raziskave v zadnjih desetletjih. Posebno mesto je dobilo t. i. razvojno financiranje, ki je usmerjeno prav v zapolnjevanje tržnih vrzeli in odpravljanje tržnih nepravilnosti. Ustanova, ki spada tudi v razvito gospodarstvo »Tržne vrzeli in tržne nepravilnosti niso prisotne samo v tranzicijskih in posttranzicijskih finančnih sistemih, temveč tudi v najbolj razvitih finančnih ureditvah. Izhajajo iz nasprotnih interesov zasebnega finančnega sektorja in kapitala, ki postavlja v ospredje maksimizacijo svojih, predvsem kratkoročnih koristi, pri čemer pa so te pogosto neusklajene ali celo nasprotne s širšimi socioekonomskimi razvojnimi projekti, ki lahko dolgoročno prinašajo številne družbene koristi, še zlasti posredne,« pravi Raškovič. Vlogo odpravljanja tržnih vrzeli in nepravilnosti so v sodobnem svetu že pred desetletji prevzele razvojno-finančne institucije, ki delujejo kot nekakšni finančni razvojni katalizatorji. »Po eni strani pomagajo zasebnemu finančnemu sektorju in s tem zapolnjujejo tržnih vrzel, po drugi pa prek projektov, ki jih zasebni sektor ni pripravljen ali ni sposoben podpreti, spodbujajo socialno-ekonomski razvoj s potencialnimi velikimi družbenimi koristmi,« pravi Raškovič. Razvojno-finančne institucije so različne tako po obliki kot po organizaciji, čedalje pogosteje pa nastopajo kot razvojne banke na nacionalni ravni. Ponavadi so v večinski državni lasti, kar velja tudi za reorganizirano SID banko. Ta je po zasnovi zelo podobna finski Finnveri, ki se je združitvijo prej dveh ločenih institucij preoblikovala v širšo razvojno institucijo s celovitim razvojnim pristopom. »Tudi v Finnveri ima pomembno vlogo podpora izvozu in izvoznikom, hkrati pa se kot nacionalna razvojna banka osredotoča tudi na širše socioekonomsko okolje,« pravi Raškovič. Podpora trajnostnemu razvoju SID banka je pred svojim preoblikovanjem izvedla obsežno analizo učinkov na slovensko gospodarstvo in družbo; pripravila jo je skupina z ljubljanske ekonomske fakultete, dr. Marko Jaklič, dr. Hugo Zagoršek in naš sogovornik Raškovič. S tem je postala prva razvojna institucija v Sloveniji, kije ovrednotila posredne in neposredne učinke svojega delovanja na tukajšnje okolje. Po strategiji, ki jo je SID banka sprejela za obdobje 2006-2010, naj bi tako kot javna razvojna finančna institucija razvijala in opravljala inventivne javne dolgoročne finančne storitve, ki bi pripomogle k trajnostnemu razvoju Slovenije. Za tako delovanje ima SID banka zgledna temeljna izhodišča. Posluje kot banka, kar pomeni, da mora strogo spoštovati zakonodajo in poslovati skladno z dobrimi običaji poslovnih bank. Izpostavljena je trojnemu nadzoru - s finančnega vidika jo nadzoruje finančno ministrstvo, z bančnega Banka Slovenije, z zavarovalnega pa Agencija za zavarovalni nadzor. Ob odločitvi za preoblikovanje v razvojno banko je dosegala tudi primerno kapitalsko ustreznost, saj je ta v letu 2006 za dvakrat presegala povprečje bančnega sistema (SID banka 22,6, bančni sistem 11,6 odstotka). »Trenutni gospodarski položaj in razmere velike negotovosti so v marsičem spremenile pogled na vlogo države v gospodarstvu ter poudarile ranljivost finančnega sistema. Pri omejeni funkcionalnosti finančnega sistema so tržne vrzeli in tržne nepravilnosti pri financiranju gospodarstva in spodbujanju socioekonomskega razvoja še toliko očitnejše,« pravi Raškovič. Prepričan je, da lahko SID banka kot gospodarna in izkušena razvojna institucija med drugim pomaga preusmeriti preveliko odvisnost slovenskega izvoza od tradicionalnih zahodnih izvoznih trgov, s tem pa tudi laže prebroditi finančno krizo. Doseči, skratka, širše učinke. Matevž Raškovič

Medij: Delo - FT
Avtorji: Repovž Mija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 22. 12. 2008
Stran: 4