prevzem Istrabenza, v drugi fazi pa bi Istrabenz pripojili Petrolu. Vendar se ta zgodba ne bo izšla brez soglasja države, saj je za odločanje o pripojitvi družb potrebno tričetrtinsko soglasje delničarjev obeh družb. Poleg tega s pripojitvijo na prevzemno družbo preidejo vse premoženje in obveznosti družbe, ki se pripaja prevzemni družbi, v konkretnem primeru premoženje in obveznosti Istrabenza na Petrol. Glede na to, da je imela po zadnjih javno objavljenih podatkih Skupina Istrabenz konec junija 931 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti, je težko verjeti, da bi država kot njegova posredna tretjinska lastnica pristala na to, da bi se na plečih Petrola reševali problemi prezadolženega Istrabenza, v katerem država za povrh ni več lastnica. Koliko vredno premoženje bi ob Istrabenzovih dolgovih dobil Petrol, je težko ugibati, naši viri pa zatrjujejo, da so njegove naložbe vredne bistveno manj od višine finančnih obveznosti. Da so dogovori že daleč, pričajo tudi neuradne informacije o tem, da se glavni akterji dogovarjajo že o kadrovskih rešitvah: po predlogu vpletenih iz Petrola, ki zaradi finančnih težav Istrabenza tokrat vodi igro, bi predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar po pripojitvi postal predsednik ali član upravnega odbora Petrola, v upravnem odboru bi bil predvidoma tudi sedanji predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga, predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski pa bi postal glavni izvršni direktor. . Z omenjenim načrtom poskuša vsak od akterjev reševati svoj položaj. Petrol je na primer lani objavil 186 milijonov evrov (brez upoštevanja stroškov financiranja) vreden prevzem Istrabenza in kljub nakupu državnega tretjinskega deleža za zdaj ni uspel pridobiti nobenega vpliva na upravljanje koprskega holdinga. Ker se je v vmesnem času tudi vrednost delnice Istrabenza, za katero je Petrol plačal 110 evrov, znižala na 37,45 evra, bi lahko delničarji Petrola upravi začeli postavljati neprijetna vprašanja. Ne gre tudi zanemariti podatka, da je imel Petrol konec septembra 546 milijonov evrov finančnih obveznosti in 36-odstotni delež kapitala v v financiranju. Zaradi zamenjave politične oblasti pa ni nobenega dvoma, da si poskušata zlasti Marko Kryžanowski in Viktor Baraga, ki je veljal za enega od redkih zaupnikov Janeza Janše, reševati tudi svoj položaj in vpliv. Z lastniškimi spremembami v Petrolu bi se namreč delež države tako zmanjšal, da vladajoča politika ne bi imela več odločilnega vpliva na kadrovanje. Svoj položaj rešuje tudi Igor Bavčar. Pred meseci je sicer razkril, daje prek podjetja FB Investicije lastnik Maksime Holding, ki je bila do avgustovske skupščine največja lastnica Istrabenza, vendar mu lastniške konsolidacije ni uspelo izpeljati do konca. Marca je Maksima Holding podpisala sporazum o finančnem inženiringu s petimi družbami iz kroga NFD Staneta Valanta, ki so postale lastnice 24,5 odstotka Istrabenza, vendar dogovorjenega prevzema Istrabenza niso objavili. Še več; v prihodnjem mesecu imajo omenjene družbe pravico od Maksime Holding zahtevati odkup njihovega deleža, vendar Maksima Holding potrebnih sredstev v višini 130 milijonov evrov (brez upoštevanja stroškov financiranja) ne more zbrati. NFD Holding, Maksima Invest, Finetol, Fidina in Daimond lahko v nasprotnem primeru svoj delež prodajo tretji osebi, vendar tako zaradi razmer na trgu kot visoke zadolženosti Istrabenza ne morejo pričakovati, da bodo za delnico iztržili dogovorjenih 102,5 evra. V primeru skupnega prevzema in nato pripojitve Istrabenza k Petrolu bi družbe okoli NFD dobile delež v Petrolu in tako delnic ne bi bile prisiljene prodajati pod ceno, s čimer bi tvegale očitke malih delničarjev o njihovem oškodovanju. Podobno velja za Maksimo Holding, ki bi morala v primeru izstopa omenjenih družb iz lastništva Istrabenza zagotoviti razliko do pogodbeno dogovorjene cene. To bi bilo mogoče samo s prodajo naložb oziroma natančneje deleža v Istrabenzu, kar bi za Igorja Bavčarja kot posredno največjega lastnika Maksime Holding pomenilo konec prizadevanj, da bi postal eden od slovenskih tranzicijskih mogotcev. Če bi zgoraj omenjeni scenarij uspel, namreč Maksima Holding ne bi prodala deleža v Istrabenzu, ampak bi kot njegova pomembna lastnica postala delničarka Petrola. Ob tem velja spomniti, da je Maksima Holding avgusta 17-odstotni delež Istrabenza začasno prodala KD Kapitalu, vendar po naših informacijah kupnine še ni dobila in torej Maksima Holding razpolaga s četrtino delnic Istrabenza. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik.si Po trditvah naših virov sta Marko Kryžanowski (levo) in Viktor Baraga (desno) glavna scenarista še skrivnega načrta, po katerem bi se s pripojitvijo Istrabenza k Petrolu lastništvo države v naši naftni družbi znižalo pod kontrolni, 25-odstotni delež. Toda težko je verjeti, da bi nova vlada pristala na ta načrt, čeprav se z njim rešuje tudi do grla zadolženi Istrabenz.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 11. 2008
Stran: 17