ki je nujna za obstoj podjetja, uspešna. Kot je znano, so delničarji Mure na izredni skupščini 12. maja odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe za 8,5 milijona evrov na 26,4 milijona evrov. Uprava, ki jo od 6. maja - po odstopu oziroma umiku predsednika Murine uprave Franca Hubra v pokoj - vodi prokurist Podlesnik, in nadzorni svet sta predlagala, da naj imajo v drugi fazi pravico do vpisa novih delnic tudi banke upnice, ki bi se jim za znesek vpisanega kapitala zmanjšala kratkoročna kreditna izpostavljenost. Na predlog uprave in nadzornikov bi imele pravico do vpisa novih delnic tudi banke kot dobro poučeni vlagatelji, ki so bile na dan 28. februarja upnice družbe. Skupščina je s 97,01 odstotka oddanih glasov potrdila predlog o dokapitalizaciji. Prisotnih je bilo 46,53 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Upravičenci imajo možnost vpisa delnic do 31. maja. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vpisanega 70 odstotkov razpisanega kapitala, kar znaša 5,9 milijona evrov. Lahovnik je poudaril, da bo treba, če dokapitalizacija ne bo uspešna oziroma lastniki ne bodo prevzeli odgovornosti za obstoj Mure, kjer je še vedno preko 3200 zaposlenih, poiskati druge možnosti, da bi zagotovili obstoj čim večjega dela dejavnosti podjetja. Predlagal je, naj skupina strokovnjakov, ki jo bo določila Slovenska odškodninska družba (Sod) - ta je 12-odstotna lastnica podjetja - čim prej izdela celovito analizo oziroma posnetek razmer v podjetju. S tem naj bi ugotovili, ali "obstajajo kakšne skrite potencialne obveznosti, ki jih je treba dodatno upoštevati, in kakšne so možnosti za obstoj podjetja. Preden vstopi v dolgoročno reševanje Mure, mora imeti država natančno sliko sedanjega stanja, skupaj z vsemi potencialnimi obveznostmi, ki izhajajo iz poslovanja podjetja. Le tako bo mogoče določiti ustrezen način prestrukturiranja," so sporočili z gospodarskega ministrstva. Podlesnik: "Mura ni tajkunska zgodba" Po navedbah prokurista Podlesnika so se dogovorili, da se bodo v prihodnjih dneh ponovno srečali v Murski Soboti skupaj s predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Regionalno razvojno agencijo Mura, Tehnološkim parkom in Murinimi strokovnimi sodelavci, da bi preučili, v katere programe bi se lahko vključili Murini delavci. Predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so mu zagotovili, da je sredstev za ta namen kar za 30 odstotkov več, kot jih je bilo v preteklosti. "Seveda se bodo delavci Mure v te programe lahko vključili, šele ko ne bodo več zaposleni v podjetju." Ocenil je, da je Mura trenutno na slabšem, kot je bila lani v tem času, čeprav "je med zaposlenimi primerna mera optimizma. Dejstvo je, da je naročil manj kot lani in da se lahko zgodi še kakšna odpoved naročila, na kar ne moremo vplivati, hitimo pa kpridobivanju novih naročil." Po prokuristovih napovedih bo majski in junijski promet v okviru načrtovanega, julija in avgusta pa pričakujejo nove odpovedi naročil. "Če se v dani situaciji državi splača kam vlagati - glede na to, kar lahko iztrži z vidika socialnega miru in zagotavljanja eksistence zaposlenim - se ji splača v Muro. Kajti Mura ni nobena tajkunska zgodba ne zgodba o okoriščanju lastnika ali lastnikov. Gre pa za veliko število delavcev, ki morajo preživeti s 560 evri neto plače na mesec," je prepričan Podlesnik.

Medij: Večer
Avtorji: Žunec Branko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 27. 05. 2009
Stran: 3