Kaj pomeni za razvoj Slovenije, če se Igor Bavčar in Boško Šrot rešita? Boštjan Ložar, predavatelj in raziskovalec strateškega vodenja organizacij: »0 tajkunih imam preprosto mnenje: bogate posameznike v Aziji podpirajo. Vendar je razlika tam, da vsi ciljajo na to, da v izvozu dosežejo tisto, kar želijo, se tam širijo, doma pa ščitijo. Pri nas vse poteka na lokalnem trgu. Poleg tega je optimalno, da imajo menedžerji v podjetjih, ki jih vodijo, med pet- in 25odstotnim lastniškim deležem. Tako so še motivirani za delo, saj jih preostali lastniki lahko zamenjajo. Takoj pa, ko imajo enkrat čez 50
odstotkov, jim nihče ne more nič.« Maks Tajnikar, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Če bi se rešila, bi to __._. pomenilo visoko koncentracijo kapitala, ki bi škodovala Sloveniji. Imeli bi kvazi družinske firme, brez tujega kapitala, brez želje po izpostavljenosti na trgu in hitri rasti. Torej bi rešitev Bavčarja in Šrota pomenila zastoj Slovenije v razvoju. Poleg tega bi ob taksni koncentraciji kapitala izgubili vsi preostali. To pomeni, da bi se ob kapitalu koncentrirali tudi prihodki in standard povprečnega Slovenca ne bi rasel.« Jože P. Damijan, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Bavčar in Šrot se ne moreta rešiti. Zato, ker je premoženje od Bavčarja negativno, Šrotu pa seje ustavila veriga za najem novih posojil. Tako bo Šrot na koncu ostal le še z delom Pivovarne Laško oziroma z manj, kot je začel. Če pa bi se jima vendarle uspelo nekako zmazati, bi to pomenilo, da lahko v tej državi vladajo lopovi in da jim nihče nič ne more. To bi bil negativen zgled za vse prihodnje poslovne generacije. Hvala bogu, daje prišla finančna kriza, ki bo počistila s takimi poslovneži.« Kristjan Verbič, Vseslovensko združenje malih deležnikov: »Slovenija naj se predvsem neha ukvarjati z Bavčarjem in s Šrotom. Naj pa uredi, da se nehajo takšna upravljanja, obvladovanja, kreditiranja in prepletenosti, kot so bili v podjetjih, povezanih z Bavčarjem in Šrotom. Vendar pa bi bilo prav, da kljub temu reši omenjeni družbi, saj je ne nazadnje na njih - tudi kot mali delničarji - vezanih več kot sto tisoč malih delničarjev in državljanov, ki so tudi eksistencialno odvisni od teh družb.« Gl Tanja Smrekar tanja.smrekar@fmance.si
Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 06. 2009
Stran: 57