je bilo zdravo gospodarjenje zadnja skrb. Na SV domovine je Mura še vedno edina gospodarska baza, ki reže kruh 3500 ljudem. Če bi ti ostali na cesti, bi država za reševanje socialne bombe porabila 12 milijonov evrov, za socialni obstanek teh ljudi. Novo vodstvo je po bivšem kadrovskem cunamiju v upravi, ki je skušalo finančno krizo izkoristiti kot dober izgovor za potop podjetja, Muro spet prebudilo v življenje. No danes je proizvodnjo obiskal naš novinar Igor Krmelj. Igor, ali Mura še spominja na nekdanjo tekstilno velesilo? Je novo vodstvo vanjo prineslo svež veter in kaj se torej obeta Muri?
IGOR KRMELJ: No seveda je želja tudi tokratnega vodstva, Muro povzdigniti nazaj v višave, kjer je nekoč bila. To jim glede na videno tudi uspeva, predvsem pa jim je uspelo zgladiti nekako sporne, notranje spore med delavcem in pa samim vodstvom, seveda zgolj in samo z zadnjo menjavo vodstvo. No kakor pa so dejali dejansko, samo 5 milijonov jih loči od tega, da bi bila Mura še volj uspešna in seveda, da bi lahko zaposlila še več ljudi. V tem trenutku jih je zaposlenih 3550. No kakšno pa je mnenje vodstva in ali sploh pričakujejo nek uspeh od vlade, pa si poglejmo v prispevku.
(PRISPEEK):
KRMELJ: Mura, socialna varnost za najmanj 5000 družin v regiji. Prekmurci, tudi poslanec Radovan Žerjav, sto tovarno živijo.
RADOVAN ŽERJAV (Poslanec SLS): Tudi zaradi storitev al pa dela, ki jih druge firme upravljajo, vezane seveda na Muro.
KRMELJ: Največja tekstilna tovarna v Evropi, kjer delavke in delavci dobesedno z rokami naredijo 1200 kosov oblek dnevno, potrebuje, po besedah predsednika uprave Franca Hubarja, finančno injekcijo.
FRANC HUBAR (Predsednik uprave Mure): Če na kratko povzamem, nujno bi rabili 5 do 6 milijonov dolgoročnih virov.
KRMELJ: Če tega ne bo, bodo prisiljeni odpuščati še doda. S tem pa bo na slabšem država, saj bo po nekaterih izračunih za delavce v enem letu plačala najmanj 4 milijone evrov več, kot bi plačala za odkup delnic podjetja od malih delničarjev. S tem bi postala večinski lastnik, kar za Muro pomeni lažjo pridobitev likvidnostnih sredstev. Član sveta delavcev Izidor Čuk pa opozori tudi na delavce same.
IZIDOR ČUK (član sveta delavcev v Muri): Za delavce bi pomenlo večjo sigurnost, da bomo ohranli ta delovna mesta in še naprej njihovo delo.
KRMELJ: Z odkupom delnic bi torej država pridobila dvoje: prvič skoraj 4000 delavcev bi obdržalo delo in drugič, država bi privarčevala ne samo tisoče ampak celo milijone evrov. eksplozija socialne bombe v Prekmurju ali pomoč podjetju? Odločitev vlade nebi smela biti težka.

Medij: Kanal A
Avtorji: Krmelj Igor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 16. 01. 2009
Termin: 18:00
Trajanje:3