zakona o jamstveni shemi, ki bi spet, že drugič, odložilo njen začetek. Zahteva, ki sojo vložili večinoma iz opozicijske SDS, bi morala dobiti podporo vsaj polovice od 40 svetnikov - po naših informacijah pa je ni podprla niti tretjina. In kaj je motilo devet svetnikov? To, da naj bi tudi popravki zakona še vedno dopuščali možnost reprograma tajkunskih posojil: »Sredstva, ki jih ta podjetja ustvarjajo, se namenjajo za odplačilo teh menedžerskih posojil, torej podjetja odplačujejo sama sebe, namesto da bi se sredstva namenjala za poslovanje in razvoj.« »Nihče, niti jaz sam, popravkov zakona o jamstveni shemi ni videl. Kako naj potem razpravljamo o njem? Nimam pojma, zakaj so tako' hiteli,« zavrnitev zahteve komentira predsednik združenja delodajalcev in svetnik Borut Meh. Lahko zahtevo za veto povezujemo s tem, da so predlagatelji, razen Alojza Kovšce - ta, absurdno, zastopa obrtnike, ki so med najbolj glasnimi, ki opozarjajo, da ne dobijo finančnih virov za poslovanje - iz največje opozicijske stranke SDS? Ta je namreč že večkrat nasprotovala. »Tega ne vem,« pravi Meh, »se mi pa zdi nenavadno, da je bil predlog sploh dan.« Zahtevo za glasovanje o vetu so (poleg Kovšce) vložili Bogomir Vnučec, Rajko Fajt, Milan Ozimič, Jože Korže, Rastislav Jože Reven, Bojan Kekec, Jernej Lampret in Jerbej Verbič. Vsi so člani skupine lokalnih interesov. Spomnimo, državni svet je v začetku aprila že enkrat ustavil uveljavitev jamstvene sheme, ko je z vetom poslance »prisilil«, da bodo do jamstev upravičene tudi kmetijske zadruge. Po spodletelem vetu ostane SDS še pobuda za referendum. Poslanec Andrej Vizjak jo je napovedal že v razpravi. Kot nam je pojasnil včeraj, bodo odločitev o tem sprejeli v poslanski skupini. 2. KAJ SPLOH PRAVI PROTITAJKUNSKO DOPOLNILO? Razlog za zahtevan veto je sicer. »antitajkunsko« dopolnilo k ZJShem-B, ki so ga poslanci v torek zvečer končno sprejeli. Torej dopolnilo, zaradi katerega jamstvena shema po treh mesecih usklajevanja še ne deluje. Banke se namreč v shemo ne bodo spuščale, dokler ne bo znana dokončna zakonska dikcija in bo jasno, kako bo zakon vplival na njihovo poslovanje. Dopolnilo, ki gaje na koncu izglasoval DZ in so ga tik pred obravnavo te točke skovale koalicijske stranke, zlasti Zares, je povsem drugačno od prvotne različice. Enaka je le zakonska dikcija »tajkunskega« posojila: to je posojilo, dano za odkup delnic ali poslovnih deležev družb s strani članov poslovodstev teh družb in z njimi povezanih oseb. In kaj je drugačno? Zdaj merilo za obnovo »tajkunskega« posojila ni več znatna poslovna škoda, ki jo bi utrpela banka, ► Minister za finance Franc Križanič: po novi ► Predsednik državnega zbora Pavel Gantar: ni ► Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič: rešitvi ne bo imel besede pri reprogramiranju rečeno, da se ne bo z novelo znova srečal - ob svetniki tokrat uvajanja državnih jamstev niso tajkunskih posojil. odločanju o referendumu. ustavili. če posojila ne bi obnovila, in ne predhodno soglasje nadzornega sveta banke. Temveč člen zdaj določa: banke, ki sodelujejo v jamstveni shemi, članom poslovodstev družb in z njimi povezanim osebam ne smejo dati posojila za odkup delnic ali deležev teh družb oziroma jim taka posojila obnoviti: »■ če nimajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, ► če proti nj im vodita postopke agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi zlorabe trga finančnih instrumentov, ali urad za varstvo konkurence (UVK) zaradi presoje koncentracije, *• oziroma če sta take prekrške ATVP in UVK že ugotovila s pravnomočno odločbo. Upoštevajo se postopki, ki so bili uvedeni ali končani v petih letih pred vložitvijo vloge za odobritevjamstva. Izvajanje teh o mejite v nadzira ministrstvo za finance. Kaj so z njim nameravali predlagatelji ... »Naš namen je bil preprečiti lopovščine,« nam je cilj novega dopolnila pojasnil poslanec stranke Zares Vili Trofenik. Pa tudi zagotoviti, da politika ne bo imela nobene diskrecijske pravice odločati, koga se bo sankcioniralo in koga ne. Predlagana rešitev dovoljuje kreditiranje tistih menedžerskih prevzemov, ki so bili izpeljani zakonito, in prepoveduje tiste, ki niso bili. ...in kje vidijo sive lise pravniki Pravniki že opozarjajo: Dopolnilo je slabo, saj je jasno usmerjeno le v preprečitev financiranj najbolj razvpitih menedžerskih odkupov - moralo pa bi biti sistemsko. Manjka definicija »povezanih oseb«. Ne zajema primerov, kjer se prevzemi izvedejo prek tretjih, formalno nepovezanih oseb, kar je pogosti obvod. Ni jasno, kako bodo ATVP in UVK razkrivali podatke o podjetjih. Zagotovo bo kdo problematiziral tudi določilo, da je za neodobritev posojila dovolj že sum kršitve, ne pa dokazana kršitev zakonodaje. Banke dopolnila včeraj še niso žele komentirati, ker da ga morajo proučiti. Golobic: Stop za Šrota in svarila Veselinoviču V koaliciji naj ne bi posebej preverjali, katerim tajkunskim prevzemom bo to dopolnilo spodneslo posojilni vir, pravi Trofenik. Je pa prvak Zaresa Gregor Golobic včeraj povedal, da merila bankam, ki bodo sodelovala v shemi, vsekakor prepovedujejo kreditiranje Infonda Holdmga oziroma skupine Pivovarna Laško. Hkrati Golobic pričakuje, da večinsko državna NLB Infondu ne bo podaljšala 142 milijonov vrednega posojila, ki zapade prihodnji teden - čeprav novelirani zakon in z njim dopolnilo takrat še ne bosta veljala in NLB formalno sploh še ne sodeluje v shemi, ker je ta še neoperativna. »Rad bi videl upravo in nadzorni svet banke, ki bi se odrekla poroštvenemu potencialu države zaradi posojila osebam, ki so povezane v verigi prevzema Pivovarne Laško. Naleteli bi na globoko nerazumevanje ne le države kot večinskega lastnika NLB,« je Golobic »opomnil« odstopljenega prvega moža NLB Draška Veselinoviča. In »pohvalil« prvaka NKBM Matjaža Kovačiča, kije ta teden zavrnil reprogram 3,5-milijonskega posojilalnfondu. Za Bavčarja luknje prevelike? Drugače jez Igorjem Bavčarjem in Istrabenzom, kjer po razumevanju Financ novo dopolnilo ne bo ovira za nepodaljšanje prevzemnih posojil. ATVP je namreč marca postopek proti Igorju Bavčarju in njegovim soprevzemnikom ustavil. Postopek je tekel, ker niso izdali prevzemne ponudbe. Torej ni niti postopka niti obveznosti vložiti prevzemno ponudbo. Od ATVP in UVK včeraj komentarj ev dopolnila nismo dobili. »Zavsapojasnilavzvezi z izvedbo zakona o jamstveni shemi - vključno z dopolnilom, je pristojen zakonodajalec,« so odgovorili na ATVP. Ali sploh in kako bo ATVP (bankam) posredovala podatke o podjetjih, denimo, ali je v postopku oziroma je bilo, niso navedli. Odpisali so le: »Subjektov nadzora Ni državnih jamstev za tajkune Cilj jamstvene sheme: Urgentno odpraviti posojilni krč in podjetjem zagotoviti srednje- do dolgoročne vire (do 10 let) z državnim jamstvom. Skupna kvota državnih jamstev za posojila: 1,2 milijarde evrov; po 400 milijonov evrov za podjetja vsake bonitetne skupine A, B in C. Način delovanja: država prek avkcij SID banke razdeli jamstveno kvoto poslovnim bankam prek dražb, banke zagotovijo vire za posojila podjetjem in zadrugam (če bo sprejeta novela). Porazdelitev jamstva za posojilo: država jamči za največ 80 odstotkov glavnice, preostalo tveganje nosi banka. Glavnica in ročnost posameznega posojila: od 100 tisoč evrov do 70 milijonov evrov oziroma največ letna masa plač; od enega do 10 let. Namembnost posojil z državnim jamstvom: za posojila, ki so namenjena financiranju osnovne dejavnosti podjetij, predvsem pa za: ► financiranje novih in dokončanja že začetih naložb, ► financiranje obratnih sredstev, ► za reprogramiranje kratkoročnih posojil v srednje- oziroma dolgoročna posojila (največ 240 milijonov evrov jamstev). ► Za kreditiranje prevzemov državnih jamstev ni mogoče odobriti. Op.: zakon o jamstveni shemi velja od 1. maja, novela pa bo uveljavljena po objavi v Uradnem listu ta ali naslednji teden. ne moremo razkriti, saj so vse informacije v zvezi s postopki zaupne narave. Poteka pa 13 postopkov suma zlorabe trga in 12 postopkov kršitev v zvezi z objavo prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih. En postopek zaradi kršitve v zvezi z objavo prevzemne ponudbe je pravnomočno zaključen, a je vložena revizija.« Od direktorja UVK Janija Sorska odgovorov nismo prejeli. Nova ovira na obzorju: Grozi še referendum! Kaj se bo zgodilo, če bo SDS uresničila grožnjo z razpisom referenduma. Zakon o jamstveni shemi RS je bil objavljen v uradnem listu 30. aprila in že velja. Pač pa ne bo veljala novela, ki je prinesla nekatere ugodnosti tudi za potencialne interesente, je opozoril Vili Trofenik. To pomeni, da zadruge še naprej ne bodo mogle dobiti državnih jamstev za posojila. Trofenikje spomnil, daje zaradi tega državni svet izglasoval veto na zakon in podaljšal postopek za mesec dni. Posojilojemalci, ki nimajo predpisanega zavarovanja, še naprej ne bodo mogli dobiti posojila z državnim jamstvom. Novela v takem primeru prinaša možnost, da dobijo posojilo, vendar za plačilo višje provizije. To je v skladu z začasnim okvirom EU. Poleg tega novela zaostruje sankcije. Če bi prišlo po krivdi banke do unovčenja poroštva, bi morala banka državi poleg vračila sredstev plačati še kazen najmanj pet odstotkov od glavnice odobrenega posojila. In seveda, banke vsaj formalno ne bodo imele niti tistih omejitev pri podaljševanju tajkunskih posojil, kijih prinaša novela. Če predlagatelji načrtujejo referendum, da bi preprečili tajkunska posojila, bo rezultat ravno nasproten: suspendirali bodo omejitve za njihovo odobravanje. Po mnenju Financ pa bi referendum zanesljivo tudi odložil izvajanje jamstvene sheme, čeprav zakon velja. Kot smo že zapisali, bo namreč bankirje težko prepričati, da bi se potegovali za državna jamstva, dokler ne bodo pogoji povsem jasni, zaradi referenduma pa končna rešitev m znana. 3. REALNOST: BODO BANKE ZBRALE DENAR ZA POSOJILA? Banke še ne želijo dokončno potrditi, da bodo v shemi sploh sodelovale. Čeprav je bila prva avkcija jamstvene kvote načrtovana za ta petek, smo včeraj izvedeli, daje malo verjetnosti za to. Ob zapletih v teoriji pa bančniki vse glasneje poudarjajo težave, ki bodo s shemo v praksi. Ključna težava bo: ali bodo banke sploh lahko zagotovile srednje- in dolgoročne vire za posojila podjetjem? Ključna za shemo naj bi bila večinsko državna NLB - če ta kmalu ne bo dobila zadosti svežih virov prek izdaje obveznice, bo shema polom. Dejstvo namreč je, pravijo naši viri, da večino naših bank, zlasti v domači lasti, zelo pesti vračanje lastnih posojil tujini. In vprašanje je, koliko svežih virov bodo sploh lahko dale za posojila. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so slovenske banke konec februarja letos tujim bankam dolgovale 15,2 milijarde evrov - od tega jih morajo v šestih mesecih, do konca avgusta skupaj vrniti 3,5 milijarde evrov. Od tega morajo kar dve milijardi evrov vrniti velike banke (NLB, NKBM, Abanka); medtem ko morajo banke v večinski tuji lasti maticam do konca avgusta, vrniti okrog 1,5 milijarde evrov, male banke (denimo Gorenjska, Probanka, Factor banka) pa dobrih 85 milijonov. •

Medij: Finance
Avtorji: Javornik Lojze,Sovdat Petra
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 28. 05. 2009
Stran: 3