slovenski bančni sistem, lahko poleg koprskega Istrabenza gre v stečaj še kakšna holdinška družba ter ne nazadnje, kaj lahko storijo mali delničarji teh družb (v Maksimi Holding jih je 25 tisoč, v NFD Holdingu pa blizu 64 tisoč), katerih delnice po večini kotirajo na Ljubljanski borzi? O tem smo se pogovarjali z dr. Maksom Tajnikarjem, predavateljem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ste bili presenečeni nad podatkom o tako visoki zadolženosti slovenskih finančnih holdingov? "Sploh ne. Že nekaj let smo ekonomisti opozarjali, da so se ti holdingi preveč zadolževali za prevzeme podjetij oziroma za izvedbe menedžerskih prevzemov. Vse to se je izvajalo z dolžniškim kapitalom, ti menedžerji pa niso imeli nobenega trajnega kapitala, s katerim bi lahko zdaj pomagali podjetjem, ko so se znašla v težavah. So pa holdingi 'najlepša' oblika za financiranje (menedžerskih) prevzemov podjetij, kar so nekateri znali izkoristiti." Niso ravnali kot finančni holdingi Je bilo morda napak, da so v teh finančnih holdingih vse premoženje stavili le na nekaj podjetij, pa še ta so bila vsa v Sloveniji, ter so holdingi svojim največjim lastnikom bolj rabili za menedžerske prevzeme? "Opozoriti moram, daje holding le pravno statusna oblika gospodarske družbe. Poznamo pa finančne holdinge in strateške holdinge. Večino naših holdingov so označevali za finančne, ti pa imajo po definiciji razpršene naložbe, tudi po več državah, saj tako minimizirajo finančno tveganje. Tako je večina naših holdinških družb v resnici strateških holdingov, a žal njihova vodstva niso imela nikakršne vizije ali strategije, kaj s podjetji v svojem naložbenem portfelju sploh početi. Istrabenz je bil šolski primer, kako se naložb ne sme diverzificirati, in posledice so zdaj vidne. Koprski holding je bil finančen, a je deloval kot strateški in bil katastrofalno voden. Pivovarna Laško je prav tako že dlje časa brez strategije rasti. Tudi pri Merkurju, ki sicer ne deluje kot holdinška družba, a so ga prevzeli menedžerji, je težava v tem, ker je usmerjen zgolj v trgovsko dejavnost, a je njena prednost, ker te dejavnosti finančno-gospodarska kriza še ni tako prizadela. Sicer pa imajo v tem trenutku tudi v svetu (finančni) holdingi in druge finančne institucije precejšnje težave." Mali delničarji zavezanih rok? Kaj lahko še storijo mali delničarji omenjenih holdinških družb, ki jih je skupno nekaj sto tisoč? "Praktično nič. So pa imeli še pred časom možnost, da po razmeroma ugodnih cenah izstopijo iz njihovega lastništva. Sicer pa, ce je nekdo lastnik m vlaga denar v delnice, potem prevzema določeno tveganje in mora tudi odgovorno ravnati s svojo naložbo." Omenja se možnost stečaja Istrabenza, pa tudi Maksime Holding, s čimer bi delničarji teh dveh družb praktično ostali brez vsega. "Prej ali slej bi se Istrabenz res lahko znašel v stečaju, kar pa ni v interesu ne Igorja Bavčarja in Maksime Holding ne Petrola in ne družb NFD Staneta Valanta. Pri bankah pa bi moral biti stečaj v interesu njih vseh, saj bi bilo to zanje kljub izgubam v bilancah najverjetneje najboljša rešitev." Pa je realna možnost, da bi šel v stečaj še kakšen holding? "Vsekakor. Tudi če bi bili tečaji delnic na Ljubljanski borzi v povprečju za 30 odstotkov višji, za kar sicer ni realne osnove, to nekaterih holdingov ne bi rešilo pred stečajem, saj je veliko vprašanje, ali bi postali sposobni vnovič odplačevati bančna posojila. Edina razlika bi bila, da bi bila za nekatere banke zaradi višje cene vrednostnih papirjev dana posojila bolje zavarovana. Negativni proces vodenja holdingov bi se kljub temu najbrž nadaljeval in bi bilo to za družbe še bolj škodljivo." Kako pa je mogoče, da je kar 19 bank dalo posojila Istrabenzu, in ali so sploh vedele, kolikšna je skupna zadolženost koprskega holdinga? "V celoti tega niso vedele, razen za tisto, kar je bilo zavarovano z vrednostnimi papirji in zavedeno v KDD. Tukaj gre za konkurenčnost med bankami in običajno nobena drugi ne daje takšnih podatkov, ker pa gre za visoko skupno zadolženost, bi bilo morda primerneje oblikovati sindikat bank, ki bi Istrabenzu odobravale posojila skupaj, saj bi potem banke že prej zahtevale nekatere spremembe in tudi bolj vsebinsko reagirale. Bolj presenetljivo pa je, da nekatere banke, tudi tuje, ki so želele pridobivati tržni delež v Sloveniji, posojil Istrabenzu sploh niso imele ustrezno zavarovanih. Lastniki teh bank bi nedvomno morali reagirati." Tudi sodni epilog? Je zaradi tega lahko ogrožen tudi slovenski bančni sistem? "Za slovenske banke bodo ti primeri pomenili precej resen šok, ki bo povzročil izgube, da pa bi bil zaradi tega omajan bančni sistem, ne verjamem. Tudi manjše banke ne bi smele zaradi teh posojil propasti. Bi pa zlasti v bankah s pretežnim državnim lastništvom tisti, ki so v preteklosti sprejemali napačne odločitve, za to morali odgovarjati. Če bo izpeljana prisilna poravnava v primeru Istrabenza, bodo imele banke izgubo ali pa bodo morale dajati nove kredite. Ob stečaju pa bi resda utrpele izgube, a bi lahko denar plasirale za druge naložbe gospodarstvu." Se je mogoče naučiti kaj pozitivnega iz te zgodbe s finančnimi holdingi? "Lahko se začne razmišljati, ali menedžerski prevzemi na tak način res niso nevarni. Dobro bi bilo, da bi se potegnile tudi nekatere poteze na sodiščih, ker so v upravah zavajali tako o višini posojil kakor o lastništvu družbe. Banke so bile pri tem še najmanj zavedene, ker so tudi same zavajale. Mali lastniki pa so bili zavedeni, a če so bili pametni, so že zdavnaj pobegnili iz lastništva teh holdinških družb." Dr. Maks Tajnikar: "Istrabenz je bil šolski primer, kako se naložb ne sme diverzificirati, in posledice so zdaj vidne. Koprski holding je bil finančen, a je deloval kot strateški in bil katastrofalno voden." (Robert Baien)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 04. 2009
Stran: 9