S tehnologijo in trženjem nad recesijo Za zdaj ne razmišljajo o krajšanju delovnega časa -Za letos načrtujejo le pet odstotkov manjši iztržek, kot je bil lanski - Prevzemna ponudba trojice velikih delničarjev Sežana - V sežanskem Mitolu, ki 55 odstotkov proizvodnje izvozi kupcem v 26 državah, so v zadnjem trimesečju preteklega leta že občutili krizo na svetovnih trgih, trend pa se je nadaljeval tudi januarja in februarja. V devetih mesecih prejšnjega leta je bila prodaja devet odstotkov boljša kot leto prej, potem pa v primerljivem obdobju upadla za deset odstotkov. Končni rezultat leta je bila
štiri odstotke večja realizacija kot leta 2007 in je dosegla približno 18 milijonov evrov, od katerih bo, po prvih ocenah, 630.000 evrov dobička. Negativni trendi so se nadaljevali januarja, ko so prodali celo pol manj kot lani. Februarja in marca so se razmere nekoliko izboljšale in, kot pravi Marjan Mateta, direktor Mitola, je zdaj proizvodnja od 25 do 30 odstotkov nižja od običajne. Kljub temu so v Mitolu optimisti. Lanske realizacije 18 milijonov evrov s proizvodnjo okrog 17.000 ton lepil in disperzij sicer ne bodo ponovili, so pa v načrt kljub temu zapisali, da bodo letos prodali za dobrih 17,1 milijonov evrov izdelkov. Letni iztržek naj bi bil le pet odstotkov manjši. Mateta pravi, da njihov optimizem temelji na oceni, da se bo vsaj v drugi polovici leta položaj izboljšal. »Odpovedali smo se polovici naložb, ki bi bile v vsakdanjih razmerah namenjene povečanju obsega proizvodnje, intenzivirali pa smo že tako zelo aktivno trženje in razvoj. Zadnje je stalnica v našem delu. Če tega ni, je na trgu lepil težko zdržati. Samo s kakovostjo, ki je v naši dejavnosti za najboljše nekaj običajnega, ne prodreš. Zelo pomembna je hitrost. Naše vlaganje v tehnologijo, za kar smo dobili tudi dovoljenje IPPC, se nam tako zdaj vrača kot prednost,« pravi Mateta. V Mitolu so pred lansko pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja IPPC od leta 2000do2006v proizvodnjo vložili šest milijonov evrov. Ko so lani naredili primerjavo naložb s konkurenti po Evropi, so (upoštevajoč povprečja pod državah) ugotovili, da so v primerjavi z njimi v posodobitev proizvodnje vlagali trikrat več. To naj bi se jim zdaj vrnilo. Nekako se jim že vrača, saj v Mitolu za zdaj ne razmišljajo o krajšanju delovnega časa. In kje so doslej občutili izpade naročil? Kot pravi Mateta, so malo večjega (regijsko gledano) občutili v Rusiji in Ukrajini, panožno gledano pa v lesni, papirni in grafični industriji. Deloma se pozna tudi izpad v gradbeništvu, kjer se je obseg dela zmanjšal, potrebe po vezivih za barve so manjše, razmeroma dovolj pa je povpraševanja po lepilih, ki so potrebna za zaključna dela v gradbeništvu, ki jih morajo investitorji še opraviti. Dušan Grča Za Mitol so lani ustanovljena družba Adria naložbe (ustanovili sojo vodilni in v njo pritegnili vsega 28 zaposlenih), Modra linija holding in JUB sredi marca objavili prevzemno ponudbo. S tem naj bi se krog delničarjev zožil na tri velike lastnike. Vsem 120 malim delničarjem so prav te dni poslali ponudbo za odkup delnic. Prevzemna ponudba bo končana 16. aprila, ko naj bi, če se bo vse izteklo, kot so predvideli, trije veliki delničarji v last prevzeli vse delnice Mitoia. Modra linija holding naj bi postala 52,6-odstotna lastnica delnic, Adria naložbe (člani so se odločili, da pet let z delnicami ne bodo trgovali) 29,20-odstotna lastnica in JUB - H 18,20-odsotni lastnik delnic.
Medij: Delo
Avtorji: Grča Dušan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 03. 2009
Stran: 18