območne organizacije kot s sindikatom družbe, Sindibt je svojo aktivno vlogo v družbi naslanjal na zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti,« pojasnjuje Jovo Labanac, sekretar KŽI. Pred približno dvema letoma je vodstvo družbe sodelovanje s sindikatom prekinilo in se ni več odzivalo na sindikalne predloge in zahteve. »Namesto da bi težave reševali z dogovorom, je vodstvo podjetja vleklo neprimerne poteze za delavce in sindibt Pri tem je prihajalo tudi do posamičnih groženj. Med ljudmi pa se je naselil strah za lastno usodo in usodo družbe, saj so se v medijih začela v tem času pojavljati tudi ugibanja o ekonomskem položaju Mipa,« pravi Labanac. Sodu je izbila dno odpoved pogodbe o zaposlitvi predsedniku sindikata družbe Ljubo Batagelju. Povoda zanjo še vedno niso dovolj utemeljili, pravi Labanac, domnevno pa naj bi bilo to pojavljanje Batagelja in sekretarja območne organizacije ZSSS Posočja Bogdana Likarja v medijih in njune »neprimerne« izjave v zvezi z dogajanjem v podjetju. Nesodelovanje sindikata in vodstva oz. lastnikov družbe se je vleklo dobro leto, KŽI pa je vložil na delovnem in socialnem sodišču tožbo zaradi neupravičene prekinitve delovnega razmerja Batagelju, saj je kot sindikalni predsednik že po zakonodaji zaščitena kategorija. KŽI ni Batagelju nudil le pravne pomoči, ampak mu je pomagal tudi finančno v času brezposelnosti oz. ko je bil brez dohodkov za preživetje. Sodni spor traja predolgo, več kot leto dni, opozarja Labanac in pravi, da nasprotna stran onemogoča zaključek sodne odločitve, »saj je več kot očitno, da bo Ljubo Batagelj zagotovo upravičen do povrnitve stroškov in morebitne odškodnine«. Batagelj je med procesom celo ponudil poravnavo, ki pa je nasprotna stran ni sprejela. Očitno je, da mislijo zavlačevanje nadaljevati in se na odločitve sodišča pritoževati do bridkega konca družbe. Razmere v družbi in sodni postopek proti predsedniku sindikata so še povečale strah med člani sindikata, tako da nihče ni želel prevzeti njegove funkcije. »V skladu s statutom je KZI imenoval zunanjega sindikalnega zaupnika, Bogdana Likarja, ki je nadaljeval aktivnosti znotraj Mipa kot tudi podpiral vse potrebno pri sodnem procesu Ljuba Batagelja,« pojasnjuje Labanac. Napori sindikata KŽI, da bi ponovno vzpostavil socialni dialog v Mipu, sprva niso obrodili sadov, vodstvo družbe se namreč ni odzivalo niti na njihove pisne pobude. To so večinski lastniki in vodstvo družbe storili šele takrat, ko so mediji začeli vse pogosteje pisati o težkem položaju Mipa in njegovi nesolventnosti ter razglašali črne scenarije o njegovi prihodnosti. Stečaj bi prizadel več kot 700 zaposlenih v Mipu. »To pomeni možnost izgube zaposlitve delavcev v Novi Gorici, na farmi v Pogradu in v Mesni industriji Pomurb v Murski Soboti.« KŽI je v prizadevanjih za koristi delavcev, zlasti članov sindikata, v nadzorni odbor Mipa predlagal predsednib republiškega sindikata Srečka Catra. Razmere v Mipu so postale še posebej kritične decembra lani, ko je zaposlenim grozilo, da ne bodo dobili novembrske plače, niti božičnice, ki je bila v tej družbi do takrat nekaj običajnega. KZI je dosegel z vodstvom Mipa kompromis, da plače morajo biti izplačane, božičnica pa da se ob pomanjkanju denarja izplača v bonih za Mipove trgovine, prvi del decembra, drugi pa januarja. Dogovor je bil izvršen le delno, delavcem pa prvič niso bili plačani prispevki in davki. »Na žalost so se razmere zaradi nesolventnosti in velikega dolga Mipa poslabševale tako, da so posamezne banke januarja pričele za zavarovanje lastnih kreditov zapirati račune Mipu. Še več, prišlo je do izklopa elektrike in drugih ukrepov,« pravi Labanac. KŽI je zaradi varnosti delavcev obvestil pristojne organe o nevarnosti epidemije oz. velike škode, ki lahko nastane zaradi nedobave električne energije in vode Mipu. Po tem je bil sprejet dogovor, da se to v prihodnje ne bo več zgodilo. Trenutno je velib večina delavcev Mipa in Pomurke na čakanju. »Prihodnost Mipa ni rožnata, saj vse kaže, da po neuspelem poskusu Panvite in bank, ki so posegle v reševanje družbe, Mipu grozi stečaj,« pravi Labanac. Skupina Panvita je namreč na zadnji januarski dan konzorciju bank in lastnikov oddala zavezujočo ponudbo za vstop v lastništvo Mipa. Za to so se odločili po opravljenem skrbnem pregledu, ki je pokazal, da obstajajo realne možnosti za razvoj nekaterih programov, ključni naj bi bili deli Mipove proizvodnje z višjo dodano vrednostjo oz. izdelki višjega cenovnega razreda, kot sta recimo pršut in mortadela, farma v Podgradu jih recimo ni zanimala, saj imajo tovrstnih kapacitet sami že dovolj. Do dogovora s Panvito ni prišlo, s čimer se je zaprl še en, upajmo, da ne zadnji izhod iz Mipovih težav. Po pisanju medijev so nadzorniki prejšnji petek vodstvu družbe dali še teden dni časa, da poišče novega partnerja. Predsednik uprave je medijem povedal, da celotna skupina za normalno funkcioniranje potrebuje od 1 1 do 1 2 milijonov evrov, po njegovem pogojev za stečaj Mipa ni, saj naj bi imel »pozitiven kapital«, Mip pa »ni v krizi zaradi recesije, temveč preprosto zato, ker nima dovolj obratnega kapitala« (Delo, sobota, 21. februar, stran 15). Težave Mipa po besedah Labanca izhajajo iz napačnih odločitev lastnikov oz. vodstva. Glede na ugibanja medijev je primer Mipa tudi ena izmed slovenskih zgodb menedžerskih nakupov, ki jih spremljajo finančne težave oziroma problemi pri odplačilu posojil in zapadlih terjatev. Žal pa se njihove težave kažejo zlasti pri zaposlenih in malih delničarjih, ki so nad novim stanjem v družbi nezadovoljni. Labanac vidi problem tudi v nikoli dokončani sistematizaciji delovnih mest v Mipu. Njen rezultat so tako tudi neustrezna prerazporejanja delavcev - mesarji so recimo skupaj z orodjem oz. noži morali na zahtevo delodajalca odhajati na delo čez mejo v Italijo. Ob tem sekretar KŽI ugotavlja, da je njegov sindikat naredil vse, br je bilo v njegovi moči za ohranitev delovnih mest v družbi, ki jo štejejo za eno vodilnih na področju živilske industrije v Sloveniji. Mojca Matoz

Medij: Delavska enotnost
Avtorji: Matoz Mojca
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 02. 2009
Stran: 8