Pomurko doletel v 90. letih. Sredi leta 2005, ko je njen večinski lastnik postala Mesna industrija Primorske (MIP) iz Nove Gorice, pa so le nekateri verjeli, da se bo ta mesnopredelovalni obrat z lastnimi blagovnimi znamkami in močnim surovinskim zaledjem obdržal. Vse hujše likvidnostne težave, v katere je zabredel MIP, se odražajo tudi pri poslovanju Pomurke. Veliko bolj kot pri matici v Novi Gorici. Pomurski kmetje, ki so že pred pol leta in več v Pomurko oddali živino, zaman čakajo na denar. Ker nihče ne more do vodilnih - ti ne dajejo nobenih izjav za javnost, v molk pa so se zavili tudi v MIP-u, rekoč, da bo javnost o vsem seznanjena, ko bo za to čas -, govorice ulice ne pojenjajo. Je dokapitalizacija in prodaja lastništva rešitev? Likvidnostne težave novogoriške mesnopredelovalne industrije, s prodajo mesnih izdelkov in zlasti svežega mesa močno usmerjene na trg v Italiji, so velikanske in krepko presegajo skupno vrednost podjetja. Po mnenju bančnikov zaradi velikih finančnih obveznosti, ki si jih je vodstvo naprtilo ob najemu posojil za posodobitev obratov, drugi pa pravijo, da je sodu izbil dno lanski 4,5 milijona evrov vreden in močno precenjen nakup lastnih delnic, stanje ni presenetljivo. Zato v MIP-u svojo kožo rešujejo z načrtovano dokapitalizacijo. Prišlo pa naj bi tudi do prodaje lastniškega deleža družbe, katerega in v kolikšnih odstotkih, pa ni znano. Neuradno je tudi znano, da je ponudbe za nakup deleža v MIPu že oddalo pet družb (dokumentacijo naj bi jih pridobilo kar 12), med njimi tudi zloglasni hrvaški živilski koncem Agrokor. Poznavalci razmer vedo povedati, da je za uspešno dokapitalizacijo in nakup deleža malo verjetnosti, saj prvemu nasprotujejo mali delničarji. Novi deležnik pa bi z nakupom prevzel tudi velikanske obveznosti do bank, merjene v več deset milijonih evrov oziroma v višini, ki že presega vrednost premoženja posojilojemalca. Kako daleč je reševanje likvidnostnih težav, njen solastnik in predsednik uprave Marko Volk (sin dolgoletnega prvega moža MIP Vojteha Volka) vsem medijem ponavlja, da glede razmer ne daje nobenih komentarjev, saj da za to (še) ni pravi čas. Delavci, vseh skupaj je okoli 500, so upravičeno v skrbeh za zaposlitev in plače. Potem ko so sredi minulega tedna zaposleni v MIP-u plače dobili, torkov plačilni dan v Pomurki ni prinesel tako želene radosti. A naj bi tudi v Murski Soboti minimalne plače zaposleni za oktober še dobili, to pa naj bi bile potem njihove zadnje plače. MIP kot mati oziroma večinski lastnik je Pomurko močno, nekateri trdijo, da načrtno, izčrpavala. Podobno seje zgodilo s Pomurkino povezano družbo Prašičereja Podgrad, ki je tako finančno obubožala, da niti denarja za nakup krmil oziroma hrane za pitanje pujskov nima. Po pisanju Vestnika iz Murske Sobote naj bi ji MIP po neuradnih podatkih dplgoval 6,5 milijona evrov, 1,5 milijona pa tudi italijanski kupec, za katerim se menda prav tako skriva večinski lastnik MIP, to je družina Volk oziroma njen nekdanji direktor Vojteh Volk. Sicer pa so kapitalske povezave znotraj skupine MlP-a zelo zamegljene: vse prodajne funkcije (skladiščenje in distribucijo) namreč za obe družbi opravlja MIP DML iz Ljubljane. To je bilo do lani v večinski lasti MIP, potem pa je 83-odstotni lastnik postalo podjetje Vita Holding. Pojavlja se tudi Vita Commerce, ki je 20-odstotni lastnik MIP, večinski lastnik Vita Commerce pa je podjetje 3 V - Import Export s sedežem v Gorici v Italiji. Tudi pomurska enota KGZS v skrbeh O zelo težavnih razmerah v Pomurki MI so govorili tudi na zadnji seji sveta pomurske območne enote KGZS ter pri tem opozorili tudi na dejstvo, da več milijonov evrov. Pomurka dolguje tudi kmetom in drugim za prevzeto živino. V strahu, da bi se ti lahko obrisali pod nosom, so številni kmetje že vložili predloge o izvršbi denarnih sredstev dolžnika. Predsednik območne enote Marijan Perša iz Fikšincev je odločno protestiral zoper izčrpljujoči odnos večinskega lastnika do Pomurcev, saj, kot je dejal, se je Pomurka z novim lastnikom znašla v »sužnjelastniškem odnosu«. Ker je skoraj gotovo dejstvo, da že oddana živina kmetom ne bo nikoli plačana, je pozval, naj ji ti v prihodnje več ne oddajajo živino. Zaviti v molk Tudi zbornična izpostava pomurske območne enote KZGS v Murski Soboti ni bila uspešna pri navezovanju stikov oziroma iskanju pravih informacij o razmerah z vodstvom Pomurke. Predsednik Alojz Gomboc iz Gerlincev pravi, da so to poskušali storiti tudi prek poznanstev, vendar prizadevanja niso obrodila sadov. Tako je v tem trenutku nemogoče povedati, kakšna prihodnost čaka MIP, še manj Pomurko. Kot najverjetnejši scenarij je prisilna poravnava, vendar največji upniki, samo do Pomurke naj bi ti imeli za več kot desel: milijonov evrov neporavnanih obveznosti, menda na to ne bodo pristali. Na Gombočevo razmišljanje, naj KGZ posreduje pri vodstvu podjetja glede verodostojnih informacij o položaju, razmerah in načrtih v MIP-u oziroma Pomurki, je Franc Režonja iz Vratje vasi ocenil, da pri tem zbornica nima nobene možnosti. »Mi kot zb ornica lahko razmere samo prikažemo medijem, potek prisilne poravnave ali stečaja pa je v domeni vodstva podjetja oziroma upnikov. Zame ta informacija ni bila nobeno presenečenje. Vsi, ki smo MIP poznali, vemo, da je bil ta za stečaj že pred petimi leti. In takšen je kupil Pomurko, ki je bila tudi za stečaj. Kaj pa lahko iz tega pričakujemo?« Dodal je še, da so kmetijske zadruge, ki so imele informacije, kaj se dogaja v Pomurki, plačila za živino ustrezno nadomestile; kmetje, ki so (ostali) brez zadruge, in tu prav Prekmurje najbolj izstopa, pa so samodejno oddajali živino in bodo očitno potegnili krajši konec. Izčrpavanje province Na kruto resnico, da lahko v hiši odločaš oziroma imaš v njej besedo samo tako dolgo, dokler si njen lastnik, je ponovno opozoril podpredsednik območne enote Jožef Bračko iz Lastomercev. »Ko smo se pred leti odločili za lastništvo v mlečnopredelovalni industriji (Pomurskih mlekarnah, op. a.), so nam vsi govorili, da je lastništvo v tovarni nepomembno in odvečno. Sedaj vsi vidite, da še zdaleč ni tako. Ko se je kot lastnik Pomurke umaknila država, so sedanji lastniki MlP-a presneto dobro vedeli, v kaj se podajajo.« Bračko kot vzrok za potop mesnopredelovalne industrije v Prekmurju vidi tudi v načrtnem političnem uničenju celo v ranjki državi najmočnejšega zadružnega sistema na tem koncu, ob prevzemu Pomurke pa, da se je ta namenoma izčrpavala, zato je denar ostajal pri lastniku. »Ko enkrat prodaš svoj prag, o njem jutri ne moreš več odločati. Tako bo tudi, ko bomo kmetje prodali svoje kmetije, potem na svojih njivah denimo ne bomo smeli več saditi krompirja, ampak bomo delali tisto, kar bo rekel lastnik.« Geza Grobar V zvezi s to problematiko je direktor KZ Radgona Janez Rihtarič dejal, da so zaradi tega, ker je Pomurka nekoč za živino plačevala več kakor pa druge klavnice, kmetje prek svojih posrednikov (zadrug) zahtevali, naj njihovo živino prodajo v Pomurko. Zato ne preseneča takšen odnos tudi tistih, ki so živino prodajali mimo zadrug. Rihtarič je tudi opozoril, da so v Sloveniji cene veterinarskih storitev in tudi .plačila za klavniške odpadke oziroma odvoz konfiskatov nerazumno visoki, posredno pa je tudi to vzrok, da je skoraj vsa slovenska mesnopredelovalna industrija v rdečih številkah. Zato je menil, da bi morala nova vlada nujno poseči tudi na to področje. Pomurka MI je bila in ostaja pojem pomurske živilskopredelovalne industrije, zato tudi tako burni odzivi tukaj živečih. Med tistimi, ki so pridobili razpisno dokumentacijo za nakup deleža, je tudi Panvita. Na vprašanje, ali so Pomurci kot eden vodilnejših slovenskih stebrov v proizvodnji hrane z zelo zaokroženim krogom, od poljedelstva, pridelave krme, primarnega pitanja, klavnice z mesno predelavo in prodajo, ponudbo tudi oddali, je z odgovorom njen prvi mož mag. Dejan Zidan zadržan in skop v izjavi. Vse, kar je povedal v zvezi s tem, je njegova pisna zaveza o molčečnosti, zato primera ne more komentirati. Komu jo je dal, MIP-u ali lastniku Panvite, ni znano. Te njegove besede si lahko razlagamo tudi kot posredno potrditev namigovanj, da ima Panvita predvsem interes prevzeti Pomurko MI. Že pred dnevi pa je Zidan za druge slovenske medije povedal, da prevzem dokumentacije za njeno dokapitalizacijo oziroma nakup lastniškega deleža še ne pomeni tudi oddaje ponudbe. V nekem drugem primeru pa je dejal, da imajo v Panviti idejo, kako bi se MIP lahko izvil iz primeža težav, ni pa potrdil, da jih zanima nakup deleža.

Medij: Kmečki glas
Avtorji: Grabar Geza
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naša tema
Datum: 26. 11. 2008
Stran: 6