Večer, 24.11.2012
Skupščino NKBM lahko tudi prekličejo NKBM naj bi na zahtevo ministrstva za finance dokapitalizirala paradržavna sklada Kad in Sod, toda država in z njo povezane družbe na skupščini nimajo glasovalne pravice. Mali delničarji so za odprto dokapitalizacijo IRENA FERLUGA Za decembrsko skupščino NKBM so trije možni scenariji: ali bodo predlagano dokapitalizacijo podprle tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala, ali bodo delničarji na predlog Društva MDS izglasovali odprto dokapitalizacijo, ali pa bo uprava skupščino preklicala, ker bo končala postopek prodaje Zavarovalnice Maribor in za okrepitev kapitala uporabila obveznice CoCo, podobno kot je država storila pri NLB letos junija. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je za Večer povedal, da so se v društvu lotili omejenega zbiranja glasov za skupščino, nasprotovali pa bodo predlagani zaprti dokapitalizaciji, ker podpirajo odprto dokapitalizacijo.
Na skupščini, če ta bo, bodo namreč imeli odločilno besedo tuji skladi (East Capital Balkan Fund in Salink Limited), varšavska zveza vlagateljev in drugi mali delničarji, med njimi NFD. Z izjemo varšavske družbe, ki ima 9,18-odstotni delež, imajo drugi manj kot po 2,4 odstotka lastništva. Državi in z njo povezanim družbam je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev septembra odvzela glasovalne pravice, ker skupno presegajo 33-odstotni delež banke in bi morale objaviti prevzemno ponudbo. Za zdaj država predlaga, naj banko vsak s po 25 milijoni evrov dokapitalizirata Kad in Sod. "Predlagana izključitev prednostne pravice za obstoječe delničarje vendar velja tudi za Kad in Sod. Menimo, da bi bilo prav, da obstoječi delničarji, ki so nazadnje NKBM dokapitaliziralipo 8 evrov za delnico, dobijo priložnost kupiti delnico tudi po 1,3 evra, saj se o naložbi odloča vsak sam, ko presodi, ali verjame, da se bo banki uspelo stabilizirati. Prav bi bilo, da se dokapitalizacija izvede v dveh krogih, ko bi lahko v drugem krogu sodelovala tudi Kad in Sod. Pravno bi bil tak postopek najbolj čist," meni Rajko Stankovič. Tudi v tem primeru bi se povečal delež z državo povezanih podjetij in slediti bi morala prevzemna ponudba, v tistem času pa bi bila ustavljena prodaja Zavarovalnice Maribor. Sicer pa odlašanje z odločitvijo o kupcu že zdaj poraja vtis, da uprava NKBM s prodajo zavarovalnice taktizira. Rajko Stankovič še meni, da dokapitalizacija NKBM niti ni tako nujna, če se delež banke v Zavarovalnici Maribor v resnici proda in če država banki pomaga okrepiti kapital z uporabo hibridnih finančnih instrumentov ali obveznic CoCo. S tem se lastniška struktura ne bi spremenila, banka bi zadostila zahtevam regulatorja po kapitalski ustreznosti in prišla do 125 milijonov evrov svežega kapitala, pojasnjuje Rajko Stankovič. "Menim, da si je uprava želela zadržati lastništvo v Zavarovalnici Maribor, a ji to zaradi rezultatov poslovanja verjetno ne bo uspelo. Odprodaja Zavarovalnice Maribor in uporaba hibridnih obveznic v višini 50 milijonov evrov bi zadoščala za izpolnitev zahtev regulatorja, pa še težavam z dr-Rajko Stankovič: "Menim, da sije uprava želela zadržati lastništvo v Zavarovalnici Maribor, aji to zaradi rezultatov poslovanja verjetno ne bo uspelo." (Tit Koš r] žavno pomočjo bi se izognili," je povedal Rajko Stankovič. Odprte dokapitalizacije sicer ni mogoče izpeljati v sedmih dneh, kot ob zaprti predlaga uprava banke, a po Stankovičevem mnenju bi verjetno tudi regulator dopustil zamik za kak mesec in ne bi takoj imenoval izredne uprave. Upoštevati je namreč treba, da so v podobni dokapitalizacijski zanki vse tri največje banke (NLB, NKBM in Abanka). Gre za tihi prevzem NKBM Vseslovensko združenje malih delničarjev je pred dnevi vložilo nasproten predlog k predlogu sklepa o povečanju kapitala NKBM, o čemer bodo delničarji sklepali na skupščini 11. decembra. V združenju so prepričani, da je izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev neutemljena in da bi pomenila razvrednotenje premoženja predvsem malih delničarjev. "Smo za dokapitalizacijo, a proti izključitvi prednostne pravice. Tako kot je zdaj predlagano, pomeni, da bodo država in z njo povezane družbe dosegle 50-odstotni delež, ki pomeni možnost obvladovanja družbe tako upravljalsko kot kapitalsko, in to brez plačila prevzemne premije," je povedal Kristjan Verbič, predsednik združenja, in opozoril, da bi to razvodenilo lastništvo drugih delničarjev. "To bi pomenilo tihi prevzem družbe po ceni, po kateri se ne bi smelo prevzemati, ker bi pomenilo oškodovanje preostalih delničarjev," pravi Verbič. Izključitev prednostne pravice pa po predlogu sklepa uprave vseeno dopušča dokapitalizacijo Kadu in Sodu, saj je uprava k dokapitalizaciji povabila 20 največjih delničarjev. "S tem se daje nov slabi signal državljanom za sodelovanje pri dokapitalizacijah, saj se bo v primeru NKBM njihov delež zmanjšal na dimenzije pred javno prodajo leta 2007. Če država s povezanimi osebami pridobi 90-odstotni delež NKBM, je korak do iztisa malih delničarjev kratek," je dejal Kristjan Verbič.
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 24. 11. 2012
Stran: 7