e več kot deset let, skorajda od začetka privatizacije, mediji opozarjamo na parkirišča, škodljive institute odobrenega kapitala in lastnih delnic, na sprego med politiki in gospodarstveniki. Zadnja leta tudi na tajkune, ki so izkoristili vse te zakonske luknje, hkrati pa so stavili še na pomoč politike. Tako so se med drugimi nekdanji ministri, poslanci in občinski veljaki spremenili v papirnate milijonarje. Recept ni inovacija. Preberite kakšno (neavtorizirano) biografijo ruskih oligarhov (denimo o Romanu Abramoviču), pa boste že na prvih straneh našli stičišča. Zgodbe so podobne, vstavite le
druga imena oseb in podjetij. In seveda zneskov, ker Slovenija pač ni surovinsko bogata Rusija. Slovenski tajkuni in tajkunčki so doslej »odšraufali« in na kamion naložili skorajda vse, kar seje dalo. Zadnje mesece se govori le o Bošku Šrotu. Kdo si upa zagrmeti nad osamosvojiteljem Igorjem Bavčarjem? Na razne rigelnike, šešoke, mermale in druge podobne - ki so obogateli na prav tako sporen način kot Srot in Bavčar - pa tudi najbolj populistični politiki pozabljajo. Rigelnikom, šešokom in mermalom se lahko zdaj le sladko smeji, saj so družbe - do katerih so prišli izključno zaradi svojih zvez in poznanstev - njihova posojila, že poplačala. Ne mislim, seveda, povedati, da se mi Bavčar ali Srot, ki ju je ujela finančna kriza, smilita. Ali pa da ne smeta biti kaznovana. Daleč od tega. Že davno, ko sta prvič zlorabila zakon o prevzemih, bi morala biti kaznovana. Zdaj pa sta predvsem žrtvi političnega populizma. Kot recimo ruski oligarh Hodorkovski, ki gaje politika v zapor strpala ne zato, ker sije nezakonito prisvajal nekdanje državno premoženje. Za kar bi ga bilo treba strpati v zapor. V keho so ga vtaknili, ker je, prvič, odklonil podporo tedaj novemu predsedniku Putinu, in drugič, ker je Putin masam moral pokazati, daje drugačen, bolj pošten od Jelcina. Abramovič, ki seje Putinu pravočasno priklonil, je seveda zunaj. Tudi slovenski politiki so zagnali vik in krik le proti nekaterim tajkunom in šele takrat, ko jim je to ustrezalo. Opozorila, da tako z davčnim sistemom kot s sistemom nadzora trga kapitala ni nič v redu, so od medijev dobivali veliko prej. Pri njihovem novem poslanstvu so jezdili na besu mase, ulice. Tudi »navadnih« ljudi tajkunske zgodbe do gospodarske krize, ko se je zamajala njihova relativna blaginja, niso zanimale. In zdaj? Politiki množice navdušujejo za nacionalizacijo premoženja tajkunov, ki - kot kaže - tako ali tako ne bo zaplenjeno. Ob nacionalizaciji bi se zgodilo le eno: čez čas bi isti politični obrazi, ki nam lažejo, da niso družbeniki podjetij, ki rastejo tudi na račun davkoplačevalskega denarja, spet sklepali kravje kupčije. S posvečenimi, seveda. Kako naj pričakujemo trohico transparentnosti v tem blatnem dolu? Mar res ne znamo upravljati države, ne da bi šli v razprodajo in bankrot Slovenije? Potrebujemo nove gospodarje? • ►► Potrebujemo nwe gospodarje, zmeraj Isti ljudje so nas pregloboko zarili v blato. 4A2 IO SOSi^O -SVA Po OAVD.HO OAOIrOjECiA PRIJATELJA PRVA, KI (JSTAOAVUOAVA Deu&O B.EPU6UIKO! Petra Sovdat
Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 06. 2009
Stran: 2