Soršak,direktor Urada Republike Slo-venije za varstvo konkurence,Jože Mermal, predsednikUprave BTC, d. d., in dr. Ale-ksandra Gregorič z Ijubljan-ske Ekonomske fakultete.Privatizacijaje korektna»V zadnjih letih smo Slovencivsaj na papirju sprejeli večinosodobne korporacijske zako-nodaje. Ob nekaterih primerihiz slovenske poslovne prakse senam upravičeno porajajo dvo-mi o učinkovitosti sprejema-nja priporočil korporacijskegaupravljanja,« je z razpravo za-čela dr. Gregoričeva, kije pri-sotne pozvala k razmišljanju,kakšni so učinki privatizacijev naši državi. »Sam postopeklastninskega preoblikovanjapoteka brezhibno. Velikokratuporabljene besede, da je takoali tako vseeno, kako se razde-Ijujejo sredstva, ki v vsakemprimeru pristanejo v rokahpeščice, so se zgodile tudi prinas. Toje v nasprotju s dstim,ki verjame v nekaj, karje po-šteno lastninsko preoblikovanje. V praksi ni poštenega, jesamo pravilna izvedba s politič-no voljo določenega zakona,«je svoje mnenje izrazil Jamnik.»Jaz bi se namesto, alije priva-tizacija poštena, vprašal, ali jeučinkovita. Privatizacija je bilaučinkovita, vendar so manjšin-ski delničarji vedno potegnili'ta kratko'. Menim, da bi da-nes marsikdo privatizacijo laž-je sprejel, če bi bili manjšinskidelničarji bolje zaščiteni in biod vsega začetka poznali pra-vila igre ter ves čas uveljavljalisvoje pravice,«je menil Soršak.0 učinkovitosti privatizacijeje razpravljal tudi Damijan:»0snovni namen privatizacijeje povečati učinkovitost gospo-darstva, saj so podjetja v zaseb-ni lasti ponavadi bolj učinkovi-ta od tisdh, ki so v državni lasd.Zato se moramo vprašati, alijenaša privarizadja prinesla vecjoučinkovitost. Ali je slovenskogospodarstvo bolj učinkovitokot pred letom 1990? Je boljučinkovito, vendar sain pro-ces privatizacije ni bil dovoljučinkovit. Prva napaka je bilav imenovanju zakona, ki se jeimenoval Zakon o lastninskempreoblikovanju in ne o privati-zaciji. S tem smo lastnino me-tali z enega kupa na drugega,a še vedno v veliki meri noterpustili državo. Drugi val pri-vatizacije, ki se izvaja v zadnjihnekaj letih in ga nekateri ime-nujejo 'tajkunizadja', paje na-stopil z desedetnim zamikom.«Pričakovaniprevzemi0 zgodovinskem poteku pri-vatizacije na Slovenskem je spregovoril dr. Bratina, kije menil, da je slovenski mo-del privatizadje specifičen,ker v Sloveniji je in še vednopoteka več procesov hkrati.»Po nekom smo sicer moraliprevzeti zakonodajo oziromasmo rnorali na novo vzposta-viti pravni sistem tudi zaraditega, ker smo bili nova država, kije izstopila iz Jugoslavije insamoupravnega socializma.V tem procesu so bile različ-ne strukture v podjetjih na torazlično pripravljene. Najboljusposobljeni, kar se danes iz-kazuje, so bili direktorji pod-jetij, ki so uspela preživetizoženje trga za 10-krat, torejz 22 milijonov prebivalcev na2 milijona, in potem izkori-stila priložnost, ko seje ta trgznova povečal v Evropi, a to-krat za 250-krat,« je razložilBratina. Dodal je, da je maledelničarje potrebno zaščititi:»Naša zakonodaja ima varo-valke, približno takšne, kotjih imajo v drugih državah. Ače Ijudje t.ovrstnih institutovvarovanja, ki sojim namenjenim managerskim odkupom.»Po mojem mnenju je najboljnaravno, da si managerji želi-jo pridobiti kapitalske deležev podjetju, ki ga vodijo, sajs tem jasno pokažejo, da muzaupajo, in na ta način pre-pričajo tudi druge vlagatelje.V obrnjenem primeru, ko bimanagerji prodali deleže vpodjetjih, ki jih vodijo, bi tobil zelo slab znak za vlagateljein druge delničarje," je poja-snil dr. Bratina.Zavarovani kreditiOb številnih »tajkunskih« afe-rah in špekulacijah o nezako-nitih prevzemih je bilo samovprašanje časa, kdaj bo država ni, ne znajo uporabljati, je toneučinkovito. Zato je bilo žena zacetku popolnoma jasno,da bo to premoženje pristalov rokah manjšine, tistih, kiso sposobni s tem tudi upra-vljati. To se je zgodilo tudi vSloveniji.«Managerski prevzemi so pov-sem običajni in pravno ureje-ni ter dopustni po vsem sve-tu. Kotje povedal Bratina, niprav nobeno. presenečenje,da smo bili ob umiku državeiz gospodarstva priča števildr. Borut Bratina Jože P. Damijan pred velikimi izzivi potencialnim kršiteljem sto-pila na prste. Kot je pojasnilBratina, je zakonodajalec vSloveniji s spremembami ne-katerih zakonov (Zakona ogospodarskih družbah, Zako-na o prevzemih in Zakona obančništvu) otežil managerskeprevzeme v prihodnje, ravnoiz razloga, da ne bi prihaja-lo do prevzemov podjetij zzadolževanjem z delnicamipodjetja tarče. »Zakon o pre-vzemih se je spremenil v tejsmeri, da je treba Agenciji za trg vrednostnih papirjevdokazati, da bo prevzem fi-nanciran na drug način kot zbodočimi delnicami podjetjatarče. Druga je spremembaZakona o gospodarskih druž-bah v smeri spojitve podjetjaprevzemnika in podjetja tar-če, kjer je potrebno soglasjeupnikov. Zakon o bančništvupa je prinesel spremembo pripridobivanju kreditov, kjer se delnice podjetja tarče ne šte-jejo kot ustrezno zavarovanje,kar oteži pridobivanje kredi-tov. Slovenski zakonodajalecje s temi spremembami na-redil korak v pravo smer,« jeocenil Bratina.Vračanje državev podjetja?Glede na globalno finančnokrizo, ki jo čuti vedno več dr-žav, seje iz občinstva pojavilo zanimivo vprašanje, čeje sedajčas, da država znova okrepisvoj položaj v zasebnih podje-tjih in s tem vsaj na nek načinzagotovi finančno stabilnost kar povprek reševala podjetja,država mora ustvariti pogoje,da podjetja delujejo v poštenitekmi na trgu. Zelim si, da bise država iz mnogih podjetij Tatj.ana Šteicer so bili Hnancirani s strani slo-venskih bank. Ali se bo državavračala v gospodarstvo? Ne,ker ni treba. Državne bankeso že v teh podjetjih, kreditiso zavarovani z delnicami. Nipotrebe po kupovanju delnic,so že tam.« »Najbolj naravno je, da si managerji želijo pri-dobiti kapitalske deteže v podje~u, ki ga vodijo,saj s tem jasno pokažqo, da mu zaupajo, in nata način prepričajo tudi dnige vlagatelje.« slovenskega gospodarstva.Strokovnjaki so se na ta pre-dlog odzvali precej burno, sajso bili vsi mnenja, da je državaže odigrala svojo vlogo v tehpodjetjih in ni nobene potre-be, da se vanje vrača. »Mislimin upam, da se vloga državeod strateškega lastnika v soci-alizmu, od katerega so vsi pri-čakovali, da bo reševal podje-tja in poskrbel, da bo podjetjeimelo trg, spreminja in državase umika iz podjetij. Danes niveč možno pričakovati, da bo umaknila oziroma imela zgoljmajhen delež. V družbah, kiso strateško pomembne indržava mora imeti vpliv, panaj ga ima, vendar ne politič-nega, naj imenuje strokovnousposobljene Ijudi. Morala biodigrati zgolj vlogo nadzorni-ka, regulatorja, ki je zelo zah-tevna, zato ni potrebe, da seukvarja z vodenjem zasebnihpodjetij,« je predlagal Brati-na. Soršakje dodal pripombo,ki je v dvorani požela precejsmeha: »Slovenski managerji dr. Aleksandra Gregorič Jože Mermal Jani Soršak BorutJamnik

Medij: Dobro jutro
Avtorji: Štelcer Tatjana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 18. 10. 2008
Stran: 17