julija lani Maksimi Holding in petim podjetjem iz skupine NFD zaradi suma usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice v Istrabenzu. Vrhovno sodišče je konec lanskega leta poseglo tudi v to odločitev ATVP in jo zaradi postopkovne napake vrnilo v ponovni postopek. ATVP je uresničevanje glasovalnih pravic oktobra lani prepovedal tudi lastnikom Mercatorja (Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Infond Holdingu), za katere je ugotovil, da delujejo usklajeno in presegajo prevzemni prag. »Očitno možnost, da bi se odločitev sodišča ponovila v drugih primerih, obstaja,« meni pravni strokovnjak. Nobeden od naših sogovornikov ni želel biti imenovan. V svoji obrazložitvi v primeru lastnikov Ljubljanske borze je vrhovno sodišče razlikovalo med gospodarskimi družbami, v katerih morajo delničarji pridobiti dovoljenje za kvalificirani delež (banke, borza, borzne hiše...), in drugimi gospodarskimi družbami. Vendar prevzemna zakonodaja takšnega razlikovanja ne pozna, zato bi se lahko enaka odločitev ponovila tudi v primeru Istrabenza in Mercatorja, če bi vrhovni sodniki tako odločili. »Če gre za delniško družbo, in borza to je, velja zanjo zakon o prevzemih,« trdi poznavalec. Poudarja, da borza ni nič posebnega, zakon o prevzemih pa ne more po oceni kogar koli za določene družbe veljati, za druge pa ne. Še bolj presenetljiva je po mnenju naših sogovornikov odločitev sodišča, da vrne dunajski borzi natanko toliko glasovalnih pravic, kolikor jih imajo skupaj manjšinski delničarji borze. Sodišče se je v razlagi te odločitve sklicevalo na načelo, da poseže le toliko, kolikor je nujno potrebno za dosego namena, in da čim manj prizadeva interese preostalih delničarjev. Omenjena razlaga je sporna tako za pravne strokovnjake, ki se sprašujejo, na kateri element je sodišče opiralo svojo odločitev, kot za ATVP. Ta poudarja, da odločitev sodišča predpostavlja usklajeno delovanje drugih, malih delničarjev družbe. Zavarovalo je interese večinskega lastnika, ki je domnevno kršil prevzemno zakonodajo, in ne malih delničarjev, kar je prvenstveni namen prevzemne zakonodaje, dodajajo vAVTR Hkrati pravniki poudarjajo, da gre za začasno odredbo in ne končno odločitevvrhovnega sodišča, ali je dunajskaborza,kiimavlasti81-odstotni delež Ljubljanske borze, dolžna objaviti prevzemno ponudbo, kot ji je naložil ATVR »Na drugi strani pa je pri ocenjevanju vsebinskih pravilnosti treba imeti pred očmi tudi pomen instituta začasne odredbe, katere osnovni namen je, res samo takrat, ko je zahtevek na prvi pogled utemeljen, preprečiti nepopravljivo škodo. Glede na p-avno kompleksnost celotne zadeve merim, da je treba s končnimi ocenami počakati do pravnomočne odločbe vrhovnega sodišča,« meni strokovnjak. Odločitev sodišča naj bi bila znana v prihodnjih štirih mesecih. kat a.: vensek@dnevnik.si "Ob takšni odločitvi vrhovnega sodišča je nujno razmisliti o zakonskih spremembah prevzemne zakonodaje, saj bi praksa sodišč, ki bi sledila konkretni začasni odredbi vrhovnega sodišča, ATVP marsikje razorožila v njenih aktivnostih, ki so namenjene varovanji, pravic manjšinskih delničarjev," meni naš sogovornik. Potem ko je vrhovno sodišče konec decembra zaradi postopkovne napake odpravilo odločbo ATVP, s katero je ta lastnikom Istrabenza zaradi usklajenega delovanja odvzela glasovalne pravice, je sredi januarja poseglo še v odločbo ATVP glede glasovalnih pravic lastnikov dunajske borze. ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj. skrbi, da bo izgubila svoj najučinkovitejši ukrep - zamrznitev glasovalnih pravic ob kršitvi prevzemne zakonodaje.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 01. 2009
Stran: 22