Mag. ALENKA BRATUŠEK (predsednica ZaAB, nekdanja Predsednica Vlade RS): Bom začela z vprašanjem za gospoda Kotnika. Kaj bi se v Sloveniji naredilo s slovenskimi bankami, če jih takrat ne bi z davkoplačevalskim denarjem dokapitalizirali? Jaz lahko povem, da bi šle v stečaj in kaj bi se zgodilo z lastniki podrejenih obveznic, če bi banke šle v stečaj? Izgubili bi vse. Ampak želim slišati to od vas če te trditve držijo.
Dr. TADEJ KOTNIK (član Strokovnega sveta VZMD): Najprej odgovarjal gospe Bratuškovi. Prvič, lahko bi odgovoril kar z vprašanjem nazaj, ker to stalno strašenje je bilo tudi stalno strašenje je bilo tudi takrat osnovni pristop vaše vlade, ko ste te stvari uveljavljali. Če ne bo po naše bo propad Slovenije. Povejte mi eno največjo banko v državi članici EU kadarkoli v zgodovini EU za katero bo EK zahtevala stečaj. No ampak prevzemimo, da bi to zahtevali. Recimo potem naslednje vprašanje je na osnovi katerega pravnega akta EU bi EK to lahko zahtevala, zahtevala stečaj? Če damo denar sami, drugod ima vzvod pri tistih, ki prejemajo finančno pomoč trojke. Za neupoštevanje sporočila EK, torej če bi mi takrat dokapitalizirali banke, za to ne bi dobili dovoljenja EK, oziroma bi EK izdala zavrnilno mnenje, EK nima pravne osnove zahtevati stečaj, to pri nas sodišča zahtevajo, sodišča imajo to pravno pooblastilo. Lahko sproži tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu, če bi jo hipotetično dobila bi morala Slovenija plačat. Ta pogovor sva imela z mag. Čemažarjem z BS 26. Februarja 2014 ob 17.30 in sva prišla skupaj do tega. Največ 51 milijonov evrov, v najslabšem primeru, če bi izgubili. Ampak celotna sodna praksa sodišča EU pove, da še nikoli ni ugodila tožbi EK zaradi nespoštovanja smernic. Zdaj če pogledamo mi pogodbo o delovanju EU postane zelo jasno. 288. člen pogodbe o delovanju se imenuje pravni akti EU in ti pravni akti, tako se glasi, pravni akti EU so: uredba, direktiva, sklep, priporočilo in mnenje. Potem pa naprej navaja, direktiva, uredba, sklep so zavezujoči, priporočila in mnenja niso zavezujoča. Sporočila communication sploh ni v tem seznamu. Prosim, če me poslušate, zdaj pa vam odgovarjam.
BRATUŠEK: Ne odgovarjate na vprašanje?
Dr. KOTNIK: Kako. Glejte gremo naprej. V Uradnem listu EU se sporočila sploh ne objavljajo v sklopu L, kjer so pravni akti, objavljajo se v C in če gremo pa vseeno tako, EK je trikrat doslej probala, meni ni znano zakaj, ampak je probala tožit članico zaradi nespoštovanja sporočila in vsakič je izgubila tako, da jo je sodišče EU podučilo, da sporočila niso pravna mnenja. So zgolj usmeritve za dobro prakso. Pogledate lahko pravilne številke teh sklepov, en je C70/06 proti Portugalski, v paragrafu 34 je to zapisano, drugi je C369/07 proti Grčiji, paragraf 112, tretji je C270/11 proti Švedski, paragraf 41. Zdaj da ne bi jaz tukaj preveč modroval, jaz sem vse to sporočal takrat tudi vam še v teku teh priprav, je bilo čisto zignorirano, noben nobenega ni preveč zanimalo, ta dejstva, ampak repliko dolgujem tudi gospodu Dragonji. Glejte zanika, je rekel, da je obljuba MF bila, da bi kapital izračunan za negativnega, da je bila to prava zaveza. Ampak gospod Dragonja MF je na samo, na Ustavno sodišče 4.2. lani vložilo te dopise med mag. Mavkom pa gospodom Dupontom kot dokaz, da je EK zahtevala izbris in da ste ga zato morali sprejet. Tako da jaz zdaj tega na razumem. Replika dr. Jazbec. O likvidacijski vrednosti je treba računat zato, ker ste tako pač zapisali v ZBAN 1. Jaz sem pregledal zdaj cele smernice sklicevanja na likvidacijsko vrednost. Nikjer v njih ni sporočilo, se opravičujem sporočilo s 1. avgusta nikjer ni omenjeno, da bi bilo potrebno po likvidacijski vrednosti računati. Tako je napisano v našem zakonu in saj mislim, da lahko to odkrito, midva sva imela svoj čas pogovor, kjer sva prišla do tega, da smo ta zakon res napisali, kar v prvi osebi govorim, čeprav nisem imel nič z njim, ampak v Sloveniji smo ga tako napisali, da dejansko nič drugega kot izbris sploh ne more biti. Pa bi prosil, če to potrdite, da sva se pogovarjala in sva prišla do tega. Hvala.
Dr. JAZBEC: Odgovor gospodu Kotniku. Večkrat sva govorila in večkrat, če dovoliš se lahko tudi tikava tako kot se vedno tikava, sva razpravljala o veliko stvareh in ti si danes nekajkrat citiral dejansko, verjetno si prebral iz poročil kaj je tekla tema pogovora. In jaz sem ti 17. aprila 2014 odpisal, Tadej midva sva uradno v pravnem postopku, zato bom nehal komunicirati s tabo, ker ti ne zaupam. Lep pozdrav Boštjan. Ne vem, če je sporočilo lahko uporabljeno kot dokaz, ker se sporočila, da tudi prirediti in ponarediti, ampak to je vse kar imam. Zaradi tega lahko pritrdim, da sva govorila tudi o tem, kar si me vprašal. Gospodu Verbiču, vse razkrivamo na sodiščih, tudi tisto kar javno ne moremo razkriti, zato je napačna vaša trditev, da nismo razkrili. Na Ustavnem sodišču so vse razkrite odločbe o naših ukrepih.
Mag. KRISTJAN VERBIČ (predsednik VZMD): Kar pa zadeva vprašanje dostopnosti do podatkov, kot jih omenjate spoštovani guverner, pa samo toliko, te so v seveda internem delu in nismo imeli nikakršnega dostopa do te možnosti, točno čisto pravno opredelitev in terminologijo samo prosim besedo, če dovolite.
Odvetnik MIHA KUNIČ (zastopnik VZMD in imetnikov podrejenih obveznic bank): Ja ministrstvo, se opravičujem, na kratko, ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta zahtevala, da se vsi dokumenti dajo kot zaupni in se oblikuje pred Ustavnim sodiščem interni del spisa. Mi smo 30.5.2014 podali prošnjo za vpogled in Ustavno sodišče je samo delno ugodilo prošnji, kar pa pomeni, da mogoče vaša neodvisna pravna služba je zahtevala kot zaupno, v nasprotju z zakonom, ker je samo Ustavno sodišče že določene dokumente sprostilo in sedaj torej še vedno ne vemo kateri je tisti del internega spisa in kaj se tam noter nahaja.
Dr. JAZBEC: Je pa res, da nihče ne more replicirati teh metodologij, zaradi tega ker potrebuje podatke. Ti podatki pa so podatki, ki Banko Slovenije zavezujejo k zaupnosti, ker to izhaja iz zakona o bančništvu.
MAG. VERBIČ: Ko govorimo seveda o izvajanju in sledenju zakonu, na drugi strani pa glejte začuda trditve guvernerja, da so pa v primežu zakona o javnih podatkih in dostopu do javnih informacij javnega značaja, v primežu, in nasprotujejo temu, da bi razkrili tisto kar je ključen moment. Zakaj se torej ne razkrijejo tisti okvirji in ko govorite o seveda, da so zunanje institucije izvajale te preveritve in prihajale s temi ugotovitvami, seveda ampak razkrite, posebej ko gre za davkoplačevalski denar, pod kakšnimi pogoji. Kakšni pogoji so v teh pogodbah z zunanjimi institucijami? Da so tolikokrat bili potrebni seveda revizije in postopki, dokler se ni ugotovilo ravno toliko negativnega kapitala, da je prišlo lahko do popolnih razlastitev.
Mag. ŠIRCELJ: Ali je bil upravičen izbris ali bi morda lahko naredili kaj drugega, spremenili te vrednostne papirje na primer v navadne delnice, ne dajem zdaj rešitev, ali karkoli drugega, ali je bilo vse to dejansko nujno potrebno?
Mag. BRATUŠEK: Še enkrat želim povedati, da bi brez izbrisa podrejenih obveznic vsakega Slovenca sanacija bančnega sistema stala 300 evrov več. Pa še enkrat bom povedala, da te možnosti, da izbiramo ali se odločimo tako ali tako pravzaprav sploh nismo imeli.
Mag. VERBIČ: Problem je ravno tem namreč, da ni bilo omogočeno lastnikom, da bi sodelovali v dokapitalizaciji, niti tistim, ki bi eventualno bili pretvorjeni iz naslova podrejenih obveznic v lastnike, niso imeli te možnosti. So bili sploh povabljeni, pa bi bilo to skladno z zakonom seveda? Medtem ko govorimo o izvajanju novele zakona o bančništvu, ja seveda je vse potekalo po noveli zakona o bančništvu, ampak ta je bil ravno napisan po tej meri in še enkrat, a ni začuda neko dejstvo precej pomenljivo, da je bilo ravno toliko negativnega kapitala ugotovljenega v bankah, da bila potrebna razlastitev vseh, tako delničarjev kot tudi imetnikov podrejenih obveznic. Ravno toliko.
Dr. UROŠ ČUFER (nekdanji Minister za finance RS): Ampak meni je pa pravzaprav bila blizu ta pobuda, da bi iskali nek kompromisni predlog in če bi bilo napotilo te komisije, ki pravzaprav izvaja nadzor nad javnimi financami, da to ne bi bila zloraba davkoplačevalskega denarja, da bi lahko iskali kompromisni predlog, bi jaz temu, če bi bil še vedno minister, pravzaprav tudi sledil in jaz bi sicer razmišljal v smeri ali je možno iskati neko nadomestilo v smislu udeležbe v dobičku, ne vem slabe banke ali pa nekaj podobnega.
JANEZ JANŠA (Predsednik SDS): Potem sem jaz poklical znanca na Evropsko komisijo in sem ga vprašal a je to res zahteva Evropske komisije? In on mi je dejal, da je zahteva, da seveda imetniki teh podrejenih finančnih instrumentov nosijo sorazmerno breme, vendar, da se ne pričakuje izbris, da se ne pričakuje izbris, da tega še od nikogar niso zahtevali.
Mag. VERBIČ: Pomembni skladi mednarodni so bili sila presenečeni, osupli nad tem kaj se je zgodilo. Vse te zahteve smo lahko v mednarodnem prostoru iz naslova združenja neposredno spremljali in povsod so se čudili, vključno na ravni Evropskega parlamenta, predstavnikov Evropske komisije s katerimi smo imeli stike, ob nenehnem navajanju in zagotavljanju, da so bili tovrstni pritiski, oziroma zahteve podane z njihove strani.
Mag. BRATUŠEK: Ni prav, da danes zavajamo slovenske, zavajate slovenske davkoplačevalce, da če piše na dokumentu v slovenskem prevodu sporočilo, da to pač so preprosto želje komisije, ki jih ni treba upoštevati.
Mag. MATEJ TONIN (Predsednik Poslanske skupine NSi): Nisem pravnik, smo pa imeli enega izmed predmetov na fakulteti tudi pravo in tam so nas poučevali, jaz ne vem, če to še drži, da edini pravno obvezujoči dokumenti Evropske unije so direktive in uredbe, ne pa tudi sporočila.
Odvetnik KUNIČ: Zgolj nekaj dejstev. Ustavno sodišče je v sklepu z dne 6.11.2014 že ugotovilo, da je šlo pri noveli ZBAN 1L za poseg v ustavo in nakazalo možnost, da lahko imetniki podrejenih obveznic z ustavno pobudo na Ustavnem sodišču uspejo. To je prvo dejstvo. Drugo dejstvo je, da se moram strinjat z gospodom Arharjem, sporočila Evropske komisije z dne 30.7.2013 so zgolj koristen pripomoček, notranji akt komisije. Sodna praksa sodišča v EU je kristalno jasna, to sploh ni zavezujoč pravni vir. V primeru dodelitve pomoči, v kolikor bi prišlo do spora, bi se presojalo po direktivi. Če naredim analogijo, davčni organ Republike Slovenije ima notranje interne predpise po katerih se vsi morajo tega držati, ampak to je zgolj pripomoček za usklajeno delovanje nekega velikega organa, v primeru spora se pa pogleda zakon, ne internih aktov. Enako je, težo ima sporočilo po sodni praksi sodišča. Kar pa pomeni, da točno ta vprašanja je sicer naslovilo ustavno sodišče na evropsko sodišče, vendar ne smemo pozabiti, številna sodna praksa sodišča v Strasburgu za človekove pravice je pa že rekla: »Pri tem se vedno presoja skladnost s človekovimi pravicami, katere so sicer uzakonjene v PDEU-ju, ampak to sodišče bo o tem odločalo v končni fazi. Skratka, trenutno tečejo postopki tako pred upravnimi kot pred ustavnim sodiščem. Postopki civilno pravne narave še niso bili sproženi. Zakaj? Ker se je nekako čakalo na te postopke Ustavnega sodišča, vendar glede na naravo zadeve bomo prišli v skrajne meje, kar pa pomeni, da se bo pred slovenskimi rednimi sodišči lahko znašlo za 600 milijonov evrov dodatnih tožb in zavedati se morate tudi sledečega dejstva, v kolikor imetniki podrejenih obveznic ne vzpostavijo terjatev nazaj do bank, bodo od določenega datuma začele teči tudi zakonske zamudne obresti.
ARHAR: Brez spremembe domačega bančnega zakona mi ne bi mogli ničesar narediti samo na podlagi odločitve Unije. Unija nima take ingerence in mi smo diskutirali to spremembo domače zakonodaje. Profesor Kotnik je prej tudi omenjal. Naše stališče k rešitvi, ki je bila podana, je bilo negativno. Zakaj je bilo negativno? Namreč zavedali smo se, če se spominjate v marcu 2013, zgodil se je Ciper. Kaj se je dogajalo na Cipru? Nastal je strah. Celo nove špekulacije z evrojem. Začel se je dvigati denar in tako naprej. Pri denarju je prva in zadnja beseda zaupanje.
JAZBEC: Prva obtožba, da smo ponarejali dokumente, bi verjetno zahtevali, da nekdo predloži dokument, ki bi naj bil ponarejen in zraven predloži originalen dokument.
KOTNIK: Piše se o ponarejanju. Tega izraza nisem nikoli uporabil. To je po KZ 1 kaznivo dejanje. V moji veri uporabljal izraz potvarjanje oziroma prirejanje. Tega v KZ 1 ni, je blažja oblika.
JAZBEC: Očitek, da je Slovenija bila tretirana slabše od drugih držav, izhaja iz dejstva, da je gospodarska situacija v letu 2012 in 2013 bila slabša kot v drugih državah. In pogajanja o posameznih predpostavkah so potekala vsakodnevno in zato težko razumem očitek, da je šlo za kakršnekoli spremembe metodologij, ki jih nekateri od vas želite zdaj polemizirati.
KOTNIK: Kdo se tu spreneveda? Jaz ne vem. Eden od mojih virov iz BS mi je 28. oktobra 2013 povedal, citiram: »Metodologijo dogovarjamo vsak dan, iz EK pa kar pritiskajo in ne bojo spustili skozi, če kapital ne bo povsod negativen in če ne bo povsod izbrisa,« konec citata. Za dokaz predlagam, da državni zbor ali pa morebitna preiskovalna komisija pridobi datoteke takratnih vrednotenj stresnih testov in … z izračuni kapitala, tako za delujoče kot nedelujoče podjetje. Pridobite zaporedne delovne različice teh datotek, kako so se spreminjale med 15. avgustom 2013, 12. decembrom 2013. Vključno. Zdaj morda bo BS trdila, da te vmesne datoteke ne obstajajo, da so kapital izračunali samo enkrat, 12. decembra 2013, ampak to ni res. Vsaj dva meseca so zaganjali te simulacije, spreminjali dnevno slabilne količnike po različnih postavkah aktive. Zato še enkrat, pridobite te vmesne podatke, vmesne datoteke od BS. Pridobite jih neodvisno od ocenjevalcev samih, najboljše bi bilo kar takoj. Še enkrat citiram guvernerja: »Metodologija in predpostavke so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj.« In ta usklajevanja, če sem zdaj zelo konkreten, so potekala do 9. decembra dopoldne. Takrat so kot zadnjo dorekli še vrednost enega od kapitalskih blažilnikov. Spremenili so ga za več sto milijonov evrov. To je bil dogovor tistega dne sklenjen med BS in ocenjevalci. Preverite še to pri BS, kot dodaten dokaz, da je imela BS dejansko velik vpliv na metodologijo in jo je 9. decembra dopoldan tudi izdatno spremenila. S tem je bil sklenjen šesti člen te verige, torej z izdelavo dokončne metodologije. Po štirih mesecih vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj so družbe Deloitte, Roland Berger, Ernest&Jung, Oliver Wyman zagnale še zadnji krog izračunov še 12. decembra 2013 in pri vseh bankah ugotovile dovolj negativen kapital. Tu zdaj kroži neka taka grafična, za izbris vseh podrejenih obveznic vseh redov povsod in povsod v ostrem kontrastu z močno pozitivnimi kapitali po MRS, ki so jih na isti dan poročale te banke. Vse to, ker je bila obljuba o načrtih prestrukturiranja že dana in je zato morala biti izpolnjena, ker je bila zapisana.
JAZBEC: Ker je največkrat obtožba na Banko Slovenije, da ni objavila metodologij. So objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije in vsak, ki ima dostop do interneta, lahko enostavno pride do teh podatkov in pregledov metodologij.
LUKA MESEC (vodja Poslanske skupine ZL): Na vaših spletnih straneh so objavljene zelo pomanjkljive, cenzurirane metodologije in nikakor niso objavljeni podatki, kako se je ta metodologija skozi čas spreminjala. Če citiram ekonomista Jožeta P. Damjana, ta vaša objava je definicija praznine.
JAZBEC: Ali so bile slovenske banke v tem celotnem procesu predokapitalizirane ali imajo slovenske banke preveč denarja ali smo slovenski davkoplačevalci plačali več denarja? Gibanje količnika kapitalske ustreznosti kaže, da so slovenske banke bile v celotnem obdobju od leta 2008 naprej manj kapitalsko ustrezne od povprečja Evropske unije in evroobmočja in šele ti podatki niso samo podatki Banke Slovenije, ampak so uradni podatki Evropske centralne banke. In če pogledate, smo šele z dokapitalizacijo konec leta 2013 slovenske banke spravili na primerljivo povprečje evropskih bank v evroobmočju.
ŠIRCELJ: Deutsche Bank 12,8, Commerce Bank 12,1, Royal Bank of Scotland 8,6, Societe Generale 10 odstotkov, UniCredit 10,57, Raiffeisen 10,10, Nova Ljubljanska banka 16,60, Nova Kreditna banka Maribor 20,45.
MESEC: Tudi v Združeni levici ugotavljamo, da je sum, da so bili stresni testi, objavljeni leta 2013 in oktobra 2014 izvedeni neverodostojno, da je odgovornost Banke Slovenije tukaj notri objektivna, da ste zakrivali metodologijo, da ste manipulirali s podatki in da so bili zaradi tega oškodovani tako obvezničarji in mali delničarji, kot državljani in državljanke Republike Slovenije, ki smo po besedah dr. Franceta Arharja dokapitalizacijo slovenskih bank preplačali z od 1 do 1,5 milijarde evrov.
VERBIČ: Dejansko, da se kažejo momenti, ki ga lahko poimenujemo da imamo opravka z ropom stoletja. Brez kakršnih koli momentov populizma, ampak na podlagi konkretnih dejstev, ravnanj, okoliščin. Za kaj gre pri petih milijardah v tem času, približno, vloženega davkoplačevalskega denarja v slovenske banke, v bančni sistem? Recimo, da je tipičen primer in prikaz tega, kar se dogaja primer Nove Kreditne banke Maribor. V zadnjem času smo priča temu, da se prodaja za 150, morda za 200 milijonov evrov, pri čemer vemo, da je ta banka glede na svojo kapitaliziranost, prekapitaliziranost blizu 24 odstotkov, kar je absolutno več kot 10 odstotkov, kar je nekje povprečje, oziroma na ravni Evropske unije tisto, kar je Zahtevano. Da ob tem tisti, ki bi to banko kupil recimo za 200 milijonov evrov, dejansko ob tem, da je banko kupil, iz nje lahko neposredno in takoj potegne dodatnih 150 milijonov evrov približno. Če pustimo ob strani še potem državne obveznice, ki so v tej banki in vse ostalo, če pustimo ob strani, da gre seveda za sistem, za Poštno banko, ki je v sklopu tega sistema, za vse nepremičnine, za terjatve in da je v podobni situaciji celoten bančni sistem v Republiki Sloveniji. Da se tukaj dejansko soočamo s tem, da so davkoplačevalci prvič plačali, tisto, kar je prineslo želeno, očitno želeno stanje prikaza podkapitaliziranosti. Da so potem te banke prekapitalizirali in da zdaj te banke, vključno s tistimi, ki te banke polnijo s kompletnim sistemom na razpolago pod takšnimi pogoji. Absolutno se želim ograditi od vprašanj vezanih na privatizacijo, razprodajo in podobne zadeve, ampak vendarle, tukaj v konkretnem primeru je zaradi tega združenje seveda tudi ponovno na ustavno sodišče dalo pobudo za zadržanje, začasno zadržanje postopkov prodaje. Zakaj so postopki prodaje bank tudi problematični? Zato, ker s prodajo in nekateri si seveda ti sila želijo, da bi se s tem pohitelo, ker bo potem veliko težje, če sploh priti do podatkov, kaj se je v resnici v teh bankah dogajalo.
BRATUŠEK: In kot drugo, za gospoda Arharja, ne vem, bil ste guverner Banke Slovenije, a bi po vašem mnenju lahko mimo pravil Evropske centralne banke, Evropske komisije, speljali pomoč slovenskim bankam in če ja, kako?
ARHAR: Isto vprašanje sem postavil v Evropi, v Bruslju. Ko govorimo o državni pomoči, kako se ta državna pomoč tretira, če sem jaz, kot država lastnik. A je to samopomoč? Namreč, nismo bili deležni v Evropi pred spremembo 1. avgust 2013. Vi veste, preko 4 bilijone je bilo državne pomoči, v cashu, v garancijah in tako naprej. Partner, solastnik Ljubljanske banke, belgijski KBC, privatna banka, ta je dobila državno pomoč in seveda, ob državni pomoči zaveze in tako naprej. Povejte, kaj smo mi dobili od Evrope? Kakšen znesek smo mi dobili od Evrope? Jaz ga ne poznam. Nismo noben znesek dobili. Mi smo dobili zaveze.
ŠIRCELJ: Pričenjam glasovanje…
VERBIČ: No, redko v državnem zboru in politiki vidimo takšno poenotenje. To me veseli, predvsem, ker mislim, da je civilna družba kar se tiče združenja prav tako zelo natančno, skrbno pripravila argumente, dokaze in ob tem se seveda tudi zahvaljujem za možnost, da smo jih lahko na komisiji za nadzor javnih financ v državnem zboru predstavili, soočili s tako predstavniki Banke Slovenije, kot ministrstva za finance in glede na to, da so bili vsi sklepi, ki so bili predlagani tudi sprejeti, nas to navdaja z upanjem, da se bo res v doglednem času, kar pomeni čim prej, stanje v slovenskem bančništvu normaliziralo in da bodo s tem tudi davkoplačevalci in tisti, ki so bili v tem primeru dvojno prizadeti, torej razlaščeni dobili to, kar jim pripada. Na vsak način nam gre za to, da bi dosegli tisto, kar je prav in doseči prav iz naslova interesov razlaščenih imetnikov obveznic, razlaščenih delničarjev ne pomeni samo skrb za njihove interese. V tem primeru gre za skrb za interese vseh davkoplačevalcev, nenazadnje funkcioniranja bančnega in s tem povezano celotnega ekonomskega sistema v Republiki Sloveniji in pa ustrezne perspektive za državo in tudi prihodnje generacije.

Medij: Youtube.com
Avtorji: Unknown
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 17. 02. 2015