Privatizacija družbe Elektroservisi je ena izmed številnih podobnih zgodb slovenske tranzicije. Nekdanje družbeno podjetje je danes v lasti Ivana Hozjana in Frančiška Zupančiča. Način, kako sta se glavna akterja zgodbe v zadnjih letih polastila Elektroservisov, pa je najmanj moralno in etično sporen. Elektroservisi danes zaposlujejo okoli 130 ljudi in veljajo za največjega slovenskega proizvajalca jeklenih konstrukcij ter kovinske opreme za prenos in distribucijo električne energije. Od leta 2004 se podjetje ukvarja tudi z nepremičninskimi posli. Njen največji in tudi najbolj

dobičkonosni projekt je gradnja stanovanjske soseske za Bežigradom Glavarjeva rezidenca. Dobiček Elektroservisov se je zaradi prodaje stanovanj iz leta 2006, ko je znašal 0,44 milijona evrov, povečal na 8,3 milijona evrov v letu 2007. Vrednost podjetja, ki je v predlanskem letu ustvarilo skoraj 45 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, nekateri poznavalci danes ocenjujejo na več kot 20 milijonov evrov. Elektroservisi so bili v bivšem sistemu kot družbeno podjetje profitna enota Elektra Ljubljana. Sredi devetdesetih, ko se je podjetje lastninsko preoblikovalo, je bila država po svojih skladih večinski 72-odstotni lastnik podjetja, mali delničarji pa so tako kot pri drugih slovenskih družbah kmalu začeli prodajati svoje delnice. Tako od njih kot paradržavnih skladov sta jih odkupovali predvsem dve finančni družbi - Factor banka in Pid Zvon Ena, a obe nikoli nista imeli vloge aktivnih lastnikov. Podjetje sta pred leti dokončno sprivatizirala širši javnosti neznana Ivan Hozjan, ki je bil v devetdesetih direktor Finmedie, nato družbe Rent A, kasneje pa pomočnik predsednika uprave Cankarjeve založbe, ter Frančišek Zupančič. Prvi je danes direktor, drugi pa prokurist Elektroservisov. Pripravlja: Silvester Šurla lsilvester.surla@revija-reporter.si Iz enega v drug žep Hozjan in Zupančič naj bi se Elektroservisov polastila z minimalnim finančnim vložkom na tipično slovenski tajkunski način. Privatizacijo Elektroservisov naj bi namreč financiralo podjetje samo. Tudi iz dobička, ki je bil ustvarjen z gradnjo stanovanjskega naselja Glavarjeva rezidenca, na zemljišču, ki je bilo v lasti Elektroservisov. Ena od domnevno spornih operaciji lastniškega prevzema podjetja naj bi bilo zmanjšanje osnovnega kapitala podjetja s 473,3 na 139,2 milijona nekdanjih tolarjev, ko sta se iz lastništva umaknili Factor banka in Pid Zvon Ena. Na isti skupščini so osnovni kapital spet povečali, in sicer po formuli, ki je bila pisana na kožo največjim posameznim lastnikom. Navadne, prosto prenosljive imenske delnice po nominalni vrednosti tisoč takratnih tolarjev so premo sorazmerno pridobili preostali delničarji. Tako sta Ivan Hozjan in Frančišek Zupančič skupaj čez noč prišla do skoraj polovičnega lastništva Elektroservisov. Takratni direktor Peter Debevc, ki je skupaj z družino obvladoval 21,6 odstotka podjetja, je najprej prepustil svoj položaj Hozjanu, nato pa še delnice. Spomladi 2005 se je sedež družbe preselil v Trzin, na njihovem zemljišču na Glavarjevi ulici pa so skupaj s Factor banko začeli načrtovati svoj prvi stanovanjski projekt - Glavarjevo rezidenco. Sledilo je še nekaj lastniških akrobacij, sočasno so se znebili tudi malih delničarjev, pri čemer naj bi na koncu odplačevanje kreditov za nakup Elektroservisov financirala družba sama. Nato pa je oktobra 2007 Hozjan postal še polovični lastnik Zupančičeve družbe Centraurus, ki je eden od večjih delničarjev Elektroservisov. Na koncu, sredi januarja letos, pa je bilo storjeno še eno dejanje za konsolidacijo lastništva. Opravljen je bil notarski zapis, s katerim so si Elektroservisi pripojili Hozjanovo družbo Exitus, ki je bila prav tako večji delničar Elektroservisov. Družba Elektroservisi je tako kupila samo sebe. Ob tem še zanimivost - listino o pripojitvi Exitusa k Elektroservisom je sestavil razvpiti dvorni odvetnik pivovarskega tajkuna iz Laškega Stojan Zdolšek. Hozjan ne odgovarja Obrnili smo se tudi na Ivana Hozjana, da bi nam podrobneje razložil svojo plat zgodbe, kako se je polastil Elektroservisov in kako je potekalo financiranje lastniškega prevzema podjetja, a smo ostali brez odgovorov. »Vse, kar smo želeli sporočiti javnosti v zvezi s podjetjem Elektroservisi, je na naši internetni strani, vključno z letnim poročilom za leto 2008,« je bil kratek Hozjan. Odgovoril nam je le na vprašanje glede družbe Ren A, ki se je v zadnjih letih v različnih privatizacijskih zgodbah pojavljala kot delniško parkirišče: »V času mojega lastništva Rent A ni posloval z DZS, ne neposredno ne posredno. Enako velja tudi za Dnevnik.« ■



Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 02. 03. 2009
Stran: 48